Čeprav se je o mediteranski dieti pisalo že leta 1945 ("krivec" je bil ameriški zdravnik Ancel
Keys, ki je skoraj trideset let živel v Italiji, dočakal pa je sto let), je zares popularna postala
v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so zdravniki in mediji pričeli enoglasno poudarjati
njeno blagodejnost. Raziskav o koristnosti mediteranskega načina prehranjevanja – vzor so predvsem
prebivalcei južne Italije in grških otokov – pa kar ni konec.
Pametna in slastna
Ameriška revija Eating Well je nedavno opomnila, da
"pametna (in slastna) mediteranska dieta ni le polna zdravih živil, ampak je tudi čudovita za
vitko linijo". Mediteranski dieti, kateri je v marsičem podobna oziroma ji sledi Montignacova
metoda (pri obeh gre pravzaprav za način prehranjevanja, ne za le še eno nizkokalorično dieto), ni
težko slediti, pravijo nutricionisti. Veliko boste za svoje zdravje in telo naredili že z
upoštevanjem naslednjih nekaj načel:
- Jejte čimveč sadja in zelenjave – če se le da, pojejte sedem do deset porcij dnevno, sicer pa vsaj pet.
- Namesto rdečega mesa uživajte ribe in pusto perutnino. Na klobasice, slanino in podobno raje pozabite.
- Ribe jejte nekajkrat ali vsaj dvakrat na teden.
- Solite manj in uporabljajte več dišavnic in začimb.
- Uživajte polnovreden riž, moko, kuskus ... Beli moki, belemu rižu in drugim "belim" se izogibajte.
- Uporabljajte zdrave rastlinske maščobe (najboljše je olivno olje), živalske maščobe pa le izjemoma.
- Odkrijte stročnice – ne le graha in fižola, ampak tudi lečo, čičeriko ...
- Sladkor naj bo raje izjema kot pravilo.
- Pijte čim manj alkohola, brez slabe vesti pa ob kosilu ali večerji srknite kozarček rdečega vina.
Nič posebno novega, si verjetno mislite? Morda res ne, a mediteranska dieta vam bo zagotovo koristila.
