Vse debelejši otroci

Podatki namreč kažejo naraščajoč trend prekomerne telesne teže in debelosti tako pri otrocih kot pri mladostnikih. Ministri za zdravje 53-tih držav evropske regije – med njimi tudi Slovenije - so se zato s podpisom posebne Listine zavezali k zmanjševanju debelosti.

Debelost se je povečala za trikrat
Razširjenost debelosti se je v zadnjih dveh desetletjih povečala za trikrat. Debelost je vzrok številnih kronično nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, določene vrste raka in podobno. Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi resnosti problema pripravila Evropsko listino o preprečevanju debelosti, ki ima za cilj ustavitev epidemije debelosti do leta 2015. Slovensko ministrstvo za zdravje pa je za izboljšanje stanja pri nas že oblikovalo Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010 in Strategijo na področju telesne dejavnosti za krepitev zdravja 2007–2012.

Bolj debeli so dečki
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS sta se namreč v času od leta 1987 do 2002 značilno povečala deleža slabo in dobro hranjenih učencev, oba na račun srednje dobro hranjenih. Tudi raziskava Pediatrične klinike o razširjenosti čezmerne prehranjenosti in debelosti med otroki in mladostniki kaže, da je med petletniki čezmerno prehranjenih 18,4 odstotka dečkov in 20,9 odstotka deklic, predebelih pa med dečki te starosti 9 odstotkov in med deklicami 7,9 odstotka. Med mladimi dekleti je čezmerno prehranjenih 15,4 odstotka, predebelih pa 3,8 odstotka, med fanti pa je 17,1 odstotka čezmerno prehranjenih in 6,2 odstotka debelih.

Nezdrave prehranske navade
Nezdrave prehranske navade, med katerimi izstopata visok vnos energijsko gostih in hranilno revnih živil in nezadostna telesna dejavnost, so ključni dejavniki za razvoj debelosti. Kot opozarja predstojnica Centra za promocijo zdravja IVZ RS Mojca Gabrijelčič Blenkuš, na razvoj nezdravih prehranskih navad vpliva vrsta dejavnikov, kot so pritisk prehranske industrije, medijev, vrstniške skupine, neurejeno prehranjevanje, pogojevano s spremembami v družinskem življenju, preobremenjenost in pomanjkanje časa zaradi šolskih in drugih obveznosti ter dostopnost do zdrave izbire oziroma ponudbe. Na slabe prehranske navade slovenskih otrok in mladostnikov je opozorila raziskava HBSC. Slednji uživajo premalo zelenjave, sadja in rib, prepogosto posegajo po živilih iz skupine energijsko gostih in hranilno revnih živil, po sladkih in slanih prigrizkih ter "soft drinkih", poleg tega zaužijejo manjše število dnevnih obrokov od priporočenega, obenem pa se prehranjujejo neredno. Najpogosteje opuščajo zajtrk in nimajo ustreznih navad pitja, pogosto so žejni.