Hokejski vratar med tekmo, ki traja dve uri in pol, izgubi štiri kilograme. Nič čudnega, saj na sebi nosi 22-kilogramov težko opremo, medtem ko ga nasprotniki neprestano oblegajo.
Sodeč po zgornjih podatkih je poklic hokejskega vratarja eden najtežjih. Tezo potrjujejo tudi
sledeči podatki. Njegove lojnice neprestano izločajo pot, ki mu teče po celem telesu. Že tako
zožano vidno polje, mu prekrivajo znojne kaplje. Deset igralcev najhitrejše moštvene igre se
neprestano podi za ploščkom, ki ga pogosto sploh ne vidi. Sedemnajst dekagramov težka "črna
konzerva" proti njemu leti s hitrostjo 170 km/h, kar od njega zahteva 100-odstotno koncetracijo. Pa
tudi neverjetne reflekse, v 22 kilogramov težki opremi. Dober vratar denimo iz startnih blokov brez
opreme krene 0,13 sekunde hitreje kot rekorder v teku na 100 in 200 metrov
Usain Bolt.
|
Udarci so tako hitri, da ploščka včasih sploh ne vidiš.
Marc-André Fleury |
|
"Ni drugega kot da pritisk ponotranjiš. Na tekmi te mnogo stvari dekoncentrira, zato je zares težko braniti dve uri. Udarci so tako hitri, da včasih sploh ne vidiš ploščka. Premikaš se po občutku in strah te je, da česa ne zamudiš in se osramotiš, ali pa celo poškoduješ," je dejal Fleury. Prav poškodbe so lahko brutalne. Leta 1989 je denimo igralec vratarju Buffalo Sabers Clintu Malarchuku z drsalko prerezal vratno žilo. Rešil ga je klubski zdravnik.
