Vlada je tako odgovorila na pred časom postavljeno vprašanje poslanca Saša Pečeta, ali je nakup oklepnikov patria del obvez, ki jih Slovenija dala zvezi Nato. V odgovoru Pečetu je vlada še zapisala, da Nato temelji na načelu sorazmerne in pravične delitve bremen, načelu sorazmernega razvoja zmogljivosti, sorazmernega sodelovanja v operacijah kriznega odzivanja ter sorazmernega finančnega prispevanja v skupni Natov proračun.
Kar se tiče razvoja zmogljivosti, mora Slovenija po navedbah vlade v skladu z dokumenti Nata skrbeti za tri ključne zmogljivosti: to so bataljon JRKBO in bataljonski bojni skupini, ki morajo biti razvite skladno z Natovimi standardi. Sestavni del teh zmogljivosti so tudi srednja oklepna kolesna vozila 8x8.
Zavrnitev predloga Cviklove komisije |
|
Vlada je zavrnila predlog komisije DZ, ki preiskuje nakup oklepnikov patria, da s poročila o ureditvi zbrane dokumentacije v zvezi s prodajo orožja za obdobje od 1991 do 1993 umakne stopnjo tajnosti. Vzrok za zavrnitev naj bi bil neustrezno podan predlog komisije. |
Vlada zanika oviranje dela zgodovinarjev
Odziv na svoje vprašanje je prejel tudi poslanec
Zmago Jelinčič, ki je vlado zaprosil, naj pojasni ravnanje ministrstva za zunanje
zadeve, ki naj bi oviralo podskupine zgodovinarjev, ki preiskujejo enostranska dejanja Hrvaške na
in ob spornih mejnih območjih po letu 1991. Jelinčič namreč meni, da zunanje ministrstvo
strokovnjakom onemogoča vpogled v dokumentacijo, ki tovrstna dejanja Hrvaške opaža od leta 1991.
Zunanje ministrstvo je sporočilo, da ne onemogoča vpogleda v dokumentacijo, a dodalo, da je za to
treba imeti nacionalno dovoljenje. Vlada pa je izpostavila, da je za reševanje mejnega
spora s Hrvaško ključno stanje na dan slovenske osamosvojitve, 25.junija 1991, dogajanje
po tem datumu pa za končno razsodbo o meji, ki jo bo skoraj zagotovo podal mednarodni arbiter, ni
bistveno.
Pet stebrov
|
|
Strategija vsebuje pet temeljnih stebrov:
|
Vlada je sprejela strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva na podnebnen spremebe, pristojnemu ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa naložila pripravo akcijskega načrta izvajanja ustrezne strategije.
Namen strategije je zmanjšati tveganje in škodo zaradi zdajšnjih in prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb, je povedal kmetijski minister Iztok Jarc ter dodal, da naj bi to dosegli na način, ki je stroškovno učinkovit ali izkorišča možne koristi.
Vlada je določila, da se bo v letu 2009 za izvajanje strategije namenilo okvirno osem milijonov evrov, leto pozneje deset in čez dve leti 15 milijonov evrov. Ker je proračun za leto 2009 že sprejet, je vlada sklenila, da se potrebna sredstva zagotovijo z rebalansom proračuna ali pa prerazporeditvami.
