Evropska komisarka za finančno načrtovanje in proračun
Dalia Grybauskaite je danes v Bruslju opozorila, da črpanje sredstev iz evropskega
proračuna s strani novih držav članic ni najboljše. "
Čas se izteka, črpanje pa ni zadovoljivo," je poudarila in pojasnila, da nove članice
dosegajo v povprečju 57-odstotno realizacijo črpanja iz strukturnih skladov, stare pa 75-odstotno.
Delež za Slovenijo znaša 68 odstotkov, s čimer je Slovenija prehitela vse novinke razen Malte ter
tudi Grčijo in Nizozemsko.
Slovenija je leta 2006 v deležu svojega bruto nacionalnega dohodka (BND) prejela 1,38
odstotka sredstev, s čimer se je uvrstila na 14. mesto med članicami unije, med drugim je prehitela
tudi Grčijo in Nizozemsko. Od tega je prejela 0,54 odstotka denarja za neposredna plačila
kmetom in za ukrepe razvoja podeželja, 0,31 odstotka za strukturne ukrepe, 0,27 odstotka za
notranje politike, 0,03 odstotka za administracijo ter 0,23 odstotka za predpristopno pomoč in
kompenzacije.
Porabili bomo vsa sredstva
Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko se je na opozorilo že odzvala s
sporočilom, da napovedi pristojnih ministrstev na področju kohezijske politike kažejo, "
da bodo do konca programskega obdobja, t. j. konec leta 2008 za strukturne sklade in konec leta
2010 za kohezijski sklad, izvedeni vsi projekti in porabljen ves razpoložljiv denar".
"
Slovenija je v obdobju 2004-2006 neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna in po črpanju
v tem trenutku med najuspešnejšimi novimi državami članicami EU. Po majskih podatkih Evropske
komisije je Slovenija med EU-27 celo na tretjem mestu - takoj za Irsko in Švedsko - pri črpanju
sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je glede na finančni obseg največji med
skladi," so sporočili iz omenjene službe in dodali, da je nekoliko slabše črpanje pri
Evropskem socialnem skladu in na področju kmetijstva in ribištva.
Slovenija z majhnim deležem vseh sredstev
V celotni malhi proračuna EU pa je država prejela 0,4 odstotka sredstev oziroma 406 milijonov
evrov, kar je podobno kot Latvija. Manj so prejeli le še Estonija, Ciper in Malta. Od teh sredstev
je bilo v Sloveniji največ - slabih 40 odstotkov - denarja, namenjenega kmetijstvu.
Delež proračunske porabe v desetih novih članicah se je sicer leta 2006 v primerjavi z letom
2004 skorajda podvojil in je znašal 11,5 milijarde evrov oziroma skoraj 12 odstotkov, je sporočila
komisija. Največ sredstev med novinkami je seveda prejela Poljska (5,3 milijarde evrov, kar je za
1,3 milijarde več kot v letu poprej), sledita Madžarska in Češka.
