Koncert ameriškega alter rock benda iz Springfielda se je zgodil na manjšem dunajskem prizorišču Arena v petek, 6. februarja.
Predstavljali so šesto studijsko ploščo The Illusion of Progress. Sprva je bilo presenečenje, da bo
na alternativno-urejenem prostoru, ki zgleda kot ljubljanska Metelkova, igral bend njihovega imena.
Ampak kaj kmalu se je začudenost nad Areno izkazala za nepotrebno, saj naslednji mesec prav tja
pridejo tudi
The Prodigy.
Preprostost in udarnost
Atmosfero so ogrevali
Enjoy Destroy iz Anglije, nekaj po 21. uri pa so na oder stopili zvezde večera.
Fascinacija Staindov je ta, da gre za bend brez scenografije, brez pretiranih osvetlitev, brez
pripravljenih govorov, brez odrsko-napihnjenega obnašanja in brez izstopajočega stila oblačenja.
“Pravzaprav na koncertih ne govorim kaj dosti, saj mislim, da je to izguba vašega časa”,
je svoj molk med komadi razložil vokalist
Aaron Lewis. Adut benda je le bolj ali manj surova kitarska distorzija in vokal
tipa generacije X.
|
|
|
Aaronov lirikalij je poln emocionalnosti in često dvoplasten. © Michaela Kuch
|
| |
Začeli so s komadom Suffocate in udarno nadaljevali s Falling, ki je eden spevnejših težjih
momentov njihovega glasbenega opusa. Sicer so predstavili le peščico najnovejših komadov (Right
Here, Pardon Me, Tangled Up In You, The Way I Am in Believe), bolj so se držali preverjene formule,
kjer niso smeli manjkati It's Been A While, Outside, For You in So Far Away. Lewis se je pri
slednjih pogosto odmaknil od mikrofona in petje prepustil občinstvu. Ob baladah, kot so Believe in
Tangled Up In You, je s solzami v očeh doživeto interpretiral vsako zapeto besedo. Njegov lirikalij
je poln emocionalnosti in često dvoplasten. Kadar se glavni junak upira, je zvočna podlaga trda in
vokal brutalen. Primer takih komadov sta bila Spleen in Mudshavel, s katerim so zaključili koncert.
Po drugi strani pa se bend z leti tudi vedno bolj umika v akustičnost, kar spominja na mirno
sprejemanje življenjskih bolečin. Pravega dodatka v celem kosu nismo dobili, vrnil se je zgolj
Aaron, ki je prosil za tišino v dvorani, saj je brez ozvočenja zapel komad Intro s plošče 14 Shades
of Grey. Stainde označujeta iskrenost in predanost izvoru svojega početja. Ta se enako močno čuti
tako ob poslušanju njihove glasbe kot ob opazovanju živega nastopa.
