Krvavih dogodkov julija 1995, ko so bosanski Srbi pod vodstvom Ratka Mladića in Radovana Karadžiča
v okolici Srebrenice pobili več kot osem tisoč muslimanskih dečkov in mož, so se danes spomnili
tudi slovenski poslanci. Predsednik državnega zbora
Pavel Gantar je ocenil, da se je s tragedijo v Srebrenici pokazala nezmožnost
mednarodne skupnosti, da zaščiti civilno prebivalstvo.
Širjenje demokracije, vladavina prava in ohranjanje trajnega spomina na to tragedijo je po
besedah Gantarja najboljše zagotovilo, da se prepreči ponovitev podobnih dejanj. A kot je dodal, je
za resničen in trajen mir nujno, da so prav vsi storilci pripeljani pred roko pravice ter da je med
narodi in soljudmi dosežena sprava.
Trn v srbski peti
Področje okoli mesta Srebrenica, znano pod nazivom srednje Podrinje in v kateri so živeli
predvsem Bošnjaki, je bila strateško pomembna za bosanske Srbe, saj brez njega ne bi mogli
zaokrožiti ozemlja v njihovi novi politični entiteti – Republiki Srbski.
Srbske paravojaške enote so v začetku leta 1992 za nekaj mesecev uspele zavzeti Srebrenico.
Le nekaj mesecev kasneje so jih iz mesta pregnale bošnjaške sile pod vodstvom
Naserja Orića. Do konca leta je Bošnjakom uspelo območje pod njihovih nadzorom
povezati z Žepo na jugu in Cersko na zahodu. V tem trenutku je srebreniška enklava dosegla svojo
največjo velikost (900 kvadratnih kilometrov).
|
Srebreniška tragedija je za sabo pustila številne žalujoče vdove in matere. © AFP |
V mesecih, ki so sledili, so bosanski Srbi uspeli zavzeti vasi Konjević Polje in Cersko. S tem so pretrgali stik med Srebrenico in Žepo. Velikost enklave se je tako zmanjšala na 150 kvadratnih kilometrov.
13. aprila 1993 so bošnjaški Srbi sporočili UNHCR, da bodo v dveh dneh napadli mesto, če se muslimanski borci ne predajo in se umaknejo iz mesta. Ti so predajo zavrnili. Tri dni kasneje je Srebrenica postala "varno območje" pod zaščito Združenih narodov, "varovalo" ga je šeststo nizozemskih UNPROFOR-jevcev.
|
Pokopališče v Potočarih je zadnje počivališče številnih srebreniških žrtev in prizorišče vsakoletne slovesnosti ob spominu na veliko tragedijo Bošnjakov in človeštva. © Reuters |
7. julija 1995 so bosanski Srbi pod vodstvom Ratka Mladića zavzeli Srebrenico. Nizozemski mirovniki so zahtevali zračne napade Nata, vendar do teh ni prišlo. Okoli 12.500 muslimanskih vojakov in civilistov je skušalo zapustiti Srebrenico in se prebiti do področij pod nadzorom Bošnjakov.
Pri poskusu bega so bosanski Srbi začeli nanje streljati s težkim orožjem. Na stotine ljudi je bilo ubitih v zasedah, nekateri pa so bili sistematično pobiti in zakopani. Od 12.500 ljudi jih je le pet tisoč prispelo na varno. Poboj se je v evropsko zgodovino zapisal kot najhujši po 2. svetovni vojni.
Zaradi pokola odstopila nizozemska vlada
Leta 2002 so nizozemske oblasti objavile poročilo o vlogi nizozemskih modrih čelad pri pokolu, kar je povzročilo odstop nizozemske vlade in razpis predčasnih volitev.
Srbska stran pa je šele junija 2004 uradno priznala odgovornost in načrtovanje pokola.
