Robert Kristan. Sproščen, zabaven, iskren. Prisega na prijateljstvo med igralci. Glavni vzrok za tako sijajne zadnje predstave Jeseničanov se mu zdi ekipni duh.
"Kdo 'ma ključe? Lix 'ma ključe! Hej, hej, hej!" zadnje čase odmeva v dvorani Podmežakla.
Zaupajte nam recept zadnjih zmag.
V bistvu že mi ne moremo več verjeti, da se to resnično dogaja. Vsi debelo gledajo, na Jesenicah že mislijo, da smo dopingirani (smeh). Imamo pa tudi novo maserko, zdaj sploh na vrsto več ne pridem (smeh).
Katere so prednosti Jeseničanov?
Trma, želja po dokazovanju in prijateljstvo med igralci. Dihamo drug za drugega, na ledu in v garderobi. Veliko se hecamo, med nami ni zamer, in to je tudi ena od zaslug trenerja Collinsa. Na tekmi namreč izkoriščamo vse štiri napade, tako da ima prav vsak željo po dokazovanju, vsak dobi svoj trenutek na ledu.
Navijačev na domačem ledu letos sploh še niste razočarali …
Oni so resnično dodatni igralec na ledu. To je nora hiša. Mravljinci mi gredo po telesu, ko slišim vse te navijače, kako mi pojejo "Kako je dobro vidjeti te opet". Na začetku mi je bilo malo nerodno, zdaj pa zapojem z njimi (smeh).
Torej vam ni žal, da ste se iz švedskega Brynäsa vrnili na Jesenice?
Želel sem se vrniti, v veselje mi je igrati pred domačim občinstvom. Ne izključujem pa možnosti, da bi se vrnil na Švedsko.
Kaj pa nazaj k Olimpiji? Za kakšno ponudbo bi odšli? Nenazadnje ste tam enkrat že bili.
Star sem bil 18 let, Glavič je bil prvi vratar Jesenic, k Olimpiji pa sem šel, da dokažem, da sem pri 18 lahko nosilec igre. Danes ne gre toliko za denar. Če ne bi imel kluba, bi verjetno šel k Olimpiji. Bi pa zelo premislil … No, ja, seveda bi se finančno vseeno malo morali izkazati (smeh). Recimo s še enkrat večjo ponudbo kot na Jesenicah.
Oba derbija v letošnji sezoni ste dobili. Kaj vam pomeni zmaga nad zmaji?
Zame je to le ena izmed tekem. Je pa seveda spektakel za gledalce, ker so veliko bolj naostreni. Atmosfera je napeta, tudi v vsakem igralcu je nekaj živčnosti, tako da je zmaga že kar nekakšna nuja. Drugi derbi je bil veliko težji, ker svoje navijače pač moramo zadovoljiti.
Pred sezono je bil cilj uvrstitev v polfinale. Verjetno so apetiti v zadnjem času kar
precej zrasli ...
Niti ne. Ta cilj, ki so nam ga zastavili, imamo pred seboj. Seveda pa bodo sedaj več pričakovali od nas. Nismo več presenečenje. Nismo več ekipa, ki je lani izgubila veliko igralcev, zdaj nas tudi drugi spoštujejo.
Pred začetkom sezone je z Jesenic res odšlo pet najboljših strelcev in nekateri so bili skeptični. A kot ste dejali, očitno brez razloga.
Vsak v ekipi je zdaj dobil drugo, mogoče celo večjo odgovornost, in mogoče tisti, ki lani niso bili na udaru, zdaj so. Ampak mi igramo kot ekipa, v kateri enkrat zadevajo tujci, drugič domačini, tako da je samo ekipni duh tisti, ki v našem moštvu šteje.
Kako je, ko vam gol zabije eden od bratov Rodman?
Vesel sem, če zadeneta. Ampak naj zadeneta le onadva! Potem bomo Slovenci veseli. Na ledu smo profesionalci in Rodmana sta moja nasprotnika.
V petek vas čaka prav tekma z Dunajem. Na prvi tekmi sta Rodmana zabila tri gole. Bo zdaj slika drugačna?
Dunajčani so edini, ki jih še nismo premagali, tako da jih čaka težko delo, ker prihajajo v neosvojeno trdnjavo!
Na Jesenicah ste trije dobri vratarji. Je med vami kaj napetosti?
Vsak vratar ima seveda željo biti prvi vratar, ampak samo eden lahko stoji v golu. Škoda je, da eden ni dobil priložnosti v tujini. Ampak to je hokej, stvar se hitro lahko obrne. Pride do poškodbe, bolezni ... Hočevar in Glavič pridno trenirata, no, jaz tudi, in čakata na priložnost.
Prihodnje leto bo v Kanadi svetovno prvenstvo. Risi bodo spet med elito. Z vami ali brez vas?
Seveda si želim nastopiti na tem prvenstvu, sploh pa proti tako velikim reprezentancam, kot sta Kanada in ZDA. Ampak na to vplivajo tudi drugi dejavniki v reprezentanci.
Ted Sator je slovensko izbrano vrsto zapustil, novega selektorja še ni. Koga bi izbrali vi?
Vzel bi kar našega trenerja Collinsa. Mislim, da je bila dobra poteza jeseniškega kluba, da so ga pripeljali. Igramo zelo napadalen hokej, tudi obramba je vse boljša. Rezultati se že vidijo, zasluge za to pa gredo trenerju.
Zakaj številka 33 in hudič na čeladi?
Nisem hotel ponavljati za drugimi, pa sem rekel, da hočem enega še posebno jeznega hudiča. Številko 33 pa je nosil moj vzornik Patrick Roy.
Spremljate NHL in Anžeta Kopitarja?
Kar dosti ga spremljam, ampak ne vsak dan. Navijam za Florido. Kapo dol Anžetu Kopitarju. Več ne vem povedati.
Tudi vi ste se pridružili dobrodelni akciji Več kot gol. Ampak glede na zadnje predstave to lahko nanese kar zajeten kupček denarja.
O tej akciji sta me obvestila David in Marcel Rodman. Dam 20 evrov, če tekmo končam z ničlo. Denar imam že pripravljen. Če pa bi moral plačati za vsak prejeti gol, potem bi bankrotiral en dva tri (smeh).
V bistvu že mi ne moremo več verjeti, da se to resnično dogaja. Vsi debelo gledajo, na Jesenicah že mislijo, da smo dopingirani (smeh). Imamo pa tudi novo maserko, zdaj sploh na vrsto več ne pridem (smeh).
Katere so prednosti Jeseničanov?
Trma, želja po dokazovanju in prijateljstvo med igralci. Dihamo drug za drugega, na ledu in v garderobi. Veliko se hecamo, med nami ni zamer, in to je tudi ena od zaslug trenerja Collinsa. Na tekmi namreč izkoriščamo vse štiri napade, tako da ima prav vsak željo po dokazovanju, vsak dobi svoj trenutek na ledu.
Navijačev na domačem ledu letos sploh še niste razočarali …
Oni so resnično dodatni igralec na ledu. To je nora hiša. Mravljinci mi gredo po telesu, ko slišim vse te navijače, kako mi pojejo "Kako je dobro vidjeti te opet". Na začetku mi je bilo malo nerodno, zdaj pa zapojem z njimi (smeh).
Torej vam ni žal, da ste se iz švedskega Brynäsa vrnili na Jesenice?
Želel sem se vrniti, v veselje mi je igrati pred domačim občinstvom. Ne izključujem pa možnosti, da bi se vrnil na Švedsko.
Kaj pa nazaj k Olimpiji? Za kakšno ponudbo bi odšli? Nenazadnje ste tam enkrat že bili.
Star sem bil 18 let, Glavič je bil prvi vratar Jesenic, k Olimpiji pa sem šel, da dokažem, da sem pri 18 lahko nosilec igre. Danes ne gre toliko za denar. Če ne bi imel kluba, bi verjetno šel k Olimpiji. Bi pa zelo premislil … No, ja, seveda bi se finančno vseeno malo morali izkazati (smeh). Recimo s še enkrat večjo ponudbo kot na Jesenicah.
Oba derbija v letošnji sezoni ste dobili. Kaj vam pomeni zmaga nad zmaji?
Zame je to le ena izmed tekem. Je pa seveda spektakel za gledalce, ker so veliko bolj naostreni. Atmosfera je napeta, tudi v vsakem igralcu je nekaj živčnosti, tako da je zmaga že kar nekakšna nuja. Drugi derbi je bil veliko težji, ker svoje navijače pač moramo zadovoljiti.
|
|
|
Robert Kristan blesti tudi na slovenskih derbijih v ligi Ebel. © SPS |
Niti ne. Ta cilj, ki so nam ga zastavili, imamo pred seboj. Seveda pa bodo sedaj več pričakovali od nas. Nismo več presenečenje. Nismo več ekipa, ki je lani izgubila veliko igralcev, zdaj nas tudi drugi spoštujejo.
Pred začetkom sezone je z Jesenic res odšlo pet najboljših strelcev in nekateri so bili skeptični. A kot ste dejali, očitno brez razloga.
Vsak v ekipi je zdaj dobil drugo, mogoče celo večjo odgovornost, in mogoče tisti, ki lani niso bili na udaru, zdaj so. Ampak mi igramo kot ekipa, v kateri enkrat zadevajo tujci, drugič domačini, tako da je samo ekipni duh tisti, ki v našem moštvu šteje.
|
|
|
Robert Kristan je vzdevek Lix dobil po očetu. © Boštjan Tacol
|
Vesel sem, če zadeneta. Ampak naj zadeneta le onadva! Potem bomo Slovenci veseli. Na ledu smo profesionalci in Rodmana sta moja nasprotnika.
V petek vas čaka prav tekma z Dunajem. Na prvi tekmi sta Rodmana zabila tri gole. Bo zdaj slika drugačna?
Dunajčani so edini, ki jih še nismo premagali, tako da jih čaka težko delo, ker prihajajo v neosvojeno trdnjavo!
Na Jesenicah ste trije dobri vratarji. Je med vami kaj napetosti?
Vsak vratar ima seveda željo biti prvi vratar, ampak samo eden lahko stoji v golu. Škoda je, da eden ni dobil priložnosti v tujini. Ampak to je hokej, stvar se hitro lahko obrne. Pride do poškodbe, bolezni ... Hočevar in Glavič pridno trenirata, no, jaz tudi, in čakata na priložnost.
Prihodnje leto bo v Kanadi svetovno prvenstvo. Risi bodo spet med elito. Z vami ali brez vas?
Seveda si želim nastopiti na tem prvenstvu, sploh pa proti tako velikim reprezentancam, kot sta Kanada in ZDA. Ampak na to vplivajo tudi drugi dejavniki v reprezentanci.
Ted Sator je slovensko izbrano vrsto zapustil, novega selektorja še ni. Koga bi izbrali vi?
Vzel bi kar našega trenerja Collinsa. Mislim, da je bila dobra poteza jeseniškega kluba, da so ga pripeljali. Igramo zelo napadalen hokej, tudi obramba je vse boljša. Rezultati se že vidijo, zasluge za to pa gredo trenerju.
|
Dunajčani so edini, ki jih še nismo premagali, tako da jih čaka težko delo,
ker prihajajo v neosvojeno trdnjavo! © Boštjan Tacol
|
Nisem hotel ponavljati za drugimi, pa sem rekel, da hočem enega še posebno jeznega hudiča. Številko 33 pa je nosil moj vzornik Patrick Roy.
Spremljate NHL in Anžeta Kopitarja?
Kar dosti ga spremljam, ampak ne vsak dan. Navijam za Florido. Kapo dol Anžetu Kopitarju. Več ne vem povedati.
Tudi vi ste se pridružili dobrodelni akciji Več kot gol. Ampak glede na zadnje predstave to lahko nanese kar zajeten kupček denarja.
O tej akciji sta me obvestila David in Marcel Rodman. Dam 20 evrov, če tekmo končam z ničlo. Denar imam že pripravljen. Če pa bi moral plačati za vsak prejeti gol, potem bi bankrotiral en dva tri (smeh).
