Vlada je na seji sprejela predlog zakona o preprečevanju nasilja v družini, katerega namen je zmanjšati nasilje v družini, omogočiti žrtvam takojšnjo strokovno pomoč in zagotoviti delo tudi s povzročiteljem nasilja. Po besedah ministrice za delo, družino in socialne zadeve Marjete Cotman gre za prvi sistemski zakon na tem področju v Sloveniji in po njenem je za sprejetje zakona skrajni čas, saj bi ga potrebovali že pred desetimi leti. 
Gre za prvi tovrstni zakon

	S sprejemom zakona o preprečevanju nasilja v družini bomo uresničili tudi eno izmed nalog vlade, ki predvideva nastanek zakona na področju preprečevanja nasilja v družini. Poslanka SDS Eva Irgl

Po besedah direktorice direktorata za družino na ministrstvu za delo Majde Erzar je zakon o preprečevanju nasilja v družini prvi zakon, ki bo opredelil ta pojav. V zakonu se nasilje v družini ne veže zgolj na določeno skupino žrtev, čeprav raziskave kažejo, da so najpogostejše žrtve otroci in ženske. Pristojnim ustanovam in nevladnim organizacijam se nalaga zagotavljanje pomoči vsem žrtvam, tudi starejšim družinskim članom, ljudem z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi oviranostmi ter moškim kot žrtvam nasilja. Zakon kot nasilje v družini opredeljuje pet oblik nasilja (fizično, spolno, psihično, ekonomsko in zanemarjanje) in podaja definicijo vsake od njih, je pojasnila Erzarjeva.

Zakoni z različnih področij urejajo posamezne vidike nasilja v družini, kar pomeni, da mora žrtev sprožati različne pravne postopke za ureditev nevzdržnih razmer, ki jih je povzročilo nasilje v družini. Poleg tega je odgovornost za obravnavanje žrtve razpršena med različne ustanove. Zato ta predlog zakona po besedah Majde Erzar odpravlja oziroma zmanjšuje navedeni značilnosti tega pojava pri nas in na tako zagotavlja ustreznejšo pomoč žrtvam nasilja v družini.

Zakon za vse, povezane z nasiljem
Poslanka SDS Eva Irgl se zaveda, da je zakon le eden izmed korakov, s katerim se izraža podpora vsem, ki se bojujejo z nasiljem v vseh oblikah. Tudi poslanka NP Majda Širca je dejala, da zakon podpirajo, kot so do zdaj podpirali težnjo, da se zakon pripravi. Po njenih besedah bi bilo "optimalno", da bi zakon začel veljati v paketu s spremembami družinskega in kazenskega zakonika, saj se bodo spremembe nanašale tudi na to področje.

Črna statistika

Ocene tujih raziskav kažejo, da je vsaka peta ženska vsaj enkrat žrtev nasilja svojega partnerja. Podobne so tudi ocene o nasilju staršev nad otroki.

Pri nastajanju zakona so sodelovale tudi nevladne organizacije, ki se pri svojem delu srečujejo s tem pojavom. Generalna sekretarka Belega obroča Slovenije Vlasta Nussdorfer je povedala, da gre pri zakonu o preprečevanju nasilja v družini za povezovanje vseh, ki zagotavljajo pomoč žrtvam nasilja, pa tudi storilcem. Kot pravi, bo pomembna prioriteta pri reševanju načrt pomoči, nevladne organizacije pa bodo v prihodnje lahko sodelovale tudi v razširjeni ekipi centrov za socialno delo. Tudi Nussdorferjeva je izpostavila v zakonu predvideno brezplačno pravno pomoč žrtvam in spremljevalca žrtve.

V Sloveniji uradno statistiko nasilja v družini vodi le policija
Če se ob ugotovljenih primerih nasilja v družini kot kaznivega dejanja upošteva še nasilje v družini kot prekršek, pa ugotovimo, da se je v zadnjih desetih letih število primerov nasilja v družini povečalo za kar 73 odstotkov.