Glavne naloge Slovenije med predsedovanjem EU bodo rešitev statusa Kosova, sprejemanje lizbonske pogodbe in podnebne spremembe, je v Bruslju napovedal minister Rupel.
|
"Slovenija se želi uveljaviti kot država strpnosti in dialoga ter kot dobra soseda, želimo si, da bi skupne vrednote čim bolj utrdili v vsej EU." © Reuters |
Slovenija bo po Ruplovih pojasnilih nadaljevala delo predsedujočega tria, v katerem je skupaj z Nemčijo in Portugalsko, ter usklajevala delo s prihodnjim francoskim, pa tudi češkim in švedskim predsedstvom. Njen največji izziv bosta Kosovo in zahodni Balkan. Rupel računa, da se bo status Kosova uredil do konca slovenskega predsedovanja EU. Med državami Zahodnega Balkana je minister izpostavil Srbijo in podporo Slovenije tej državi na poti v EU, obenem pa spomnil na obveznosti Srbije do Haaga: "Niti na pamet nam ne pade, da bi se odpovedali tem standardom ."
Poleg območja nekdanje Jugoslavije, katerega del je bila ne tako pred kratkim tudi Slovenija, bo pozornost Slovenije osredotočena na spremljanje ratifikacije in priprave na uveljavitev nove, reformne pogodbe, podpisane minuli četrtek v Lizboni. Kot naslednjo prioriteto je minister navedel podnebno-energetski paket, ki bo po njegovih besedah tema tako marčnega kot junijskega Evropskega sveta. Kot zadnjo prioriteto je minister izpostavil medkulturni dialog. Uvod v leto medkulturnega dialoga bo slovesnost v Sloveniji 8. januarja.
Največji zalogaj med slovenskim predsedovanjem bo vrh EU ter držav Latinske Amerike in Karibov maja v Peruju, ki mu bo Slovenija sopredsedovala. Glavni temi tega vrha bosta socialna kohezija in podnebne spremembe, je povedal. Ob tem je omenil tudi vrhe EU z Japonsko, Rusijo in ZDA.
