Slovenija
217 ogledov

Milijoni v Korejo in nazaj v Idrijo

Če bi Aljoša Tomaž (levo) prišel na čelo NLB, bi se lastninjenje Kolektorja, ki Žurnal24 main
Prijateljska naveza Stojana Petriča in Aljoše Tomaža iz Abanke bi se skoraj ponovila v naši največji banki. Preprodajala sta deleže od Koreje do Abanke.

Šef Kolektorja Stojan Petrič si je, kot trdijo naši viri, v nadzornem svetu NLB zelo prizadeval, da bi vodenje banke prevzel Aljoša Tomaž, ki ga mnogi še vedno omenjajo kot kandidata za to mesto. Tako Tomaž kot Petrič naj bi uživala podporo Foruma 21.

 

Skrivnostni fond

Neznano. Vir lastniškega obvladovanja Kolektorja je skrivnostna družba Fond. Čeprav je delniška družba, njene delniške knjige KDD ne vodi. Letnega poročila za leto 2008 na Ajpesu še niso objavili.
Število delničarjev. Natančnega podatka o številu delničarjev ni mogoče dobiti, jih je pa najverjetneje okrog sto. Konec leta 2007 so bili 204, podatki iz sodnega registra na spletu pa kažejo, da jih je letošnjega februarja 91 svoje deleže prodalo.
Zadnji podatek. Na skupščinah delničarjev je vedno malo delničarjev (več o poteku skupščin v drugem okvirju). Petrič se je je zadnjič udeležil avgusta 2007. Imel je dobrih osem odstotkov delnic z glasovalnimi pravicami.

NLB je lastnica desetine Kolektorja, naši viri pa so prepričani, da bi, če bi banko prevzel Tomaž, NLB ta delež gotovo odprodala po ugodni ceni. Razmere so bile pred leti podobne, le v drugi banki. Tomaž je vodil Abanko; v njenem nadzornem svetu je bil najprej Franc Florjančič , mož Petričeve hčerke Darje, nato pa Petrič sam. Takrat sta Tomaž in Petrič izpeljala več zanimivih poslov.

Parkirišče za dva meseca
Abanka je konec julija 2004 od Petriča in šestih drugih družbenikov kupila približno četrtino deleža v družbi FI, nato pa jim ga po dobrih dveh mesecih prodala nazaj. Še zanimivejše je bilo sodelovanje pri premetavanju deleža prek Koreje. Leta 2000 je Kolektor kupil korejski Sinyung, ta pa je “moral” od menedžerjev Kolektorja dve leti pozneje kupiti njihovo podjetje Kiop. Tako so menedžerji prišli do denarja iz podjetja, ki so ga vodili.

In za pet dni ...
Podjetje je nato v dveh delih prišlo nazaj v Slovenijo. Prvo polovico je po enem letu kupil FMR, eden od največjih lastnikov Kolektorja, pri drugi polovici pa je bil posrednik Tomaž. Abanka je delež kupila za vsega pet dni – v ponedeljek, v soboto pa že ni bil več v njeni lasti.

Zakaj bi korejsko podjetje kupilo Kiop in zakaj bi ga za pet dni prodali Abanki, ni jasno. Iz bilanc pa je razvidno, da je Kiop v letu 2003 ustvaril dva milijona evrov dobička. To je trikrat več kot leto prej; doseglo je fantastičen, 50-odstotni donos na kapital. Ko je podjetje znova prišlo v last FMR, so ga likvidirali. To pomeni, da so ga zaprli, prevzeli njegove obveznosti in dobiček. Do takrat se je iz prejšnjih let nabralo vsaj štiri milijone evrov.


17 vprašanj, en odgovor

V Kolektorju trdijo, da je ves postopek konsolidacije lastništva transparenten in je bil že večkrat pojasnjen. To je bil njihov odgovor na naših 17 podrobnih vprašanj. V Abanki na drugi strani pravijo, da v skladu z dobro bančno prakso posameznih poslov ne morejo komentirati, da pa vse naložbe skrbno pretehtajo.

Ko je Abanko prevzel Aleš Žajdela , so po naših informacijah opravili revizijo poslov s podjetji, povezanimi s Kolektorjem. Neposrednih oškodovanj banke niso odkrili, bilo pa je precej “ čudnih dejstev”, trdi naš vir iz banke. Tudi sicer banke praviloma sploh ne kupujejo deležev v podjetjih, če pa že, za uravnavanje likvidnosti kupujejo delnice, ki kotirajo na borzi in jih lahko kadarkoli prodajo.

 

Še en luknjast zakon

• Zakon je jasen. Družba Fond je delniška družba in najpozneje do začetka letošnjega leta bi moral njihovo delniško knjigo voditi KDD, kar pomeni, da bi postala javna. To je določil zakon o gospodarskih družbah.
• Globe pa ni. V Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pa so nam pojasnili, da nimajo pristojnosti, da bi družbe, ki tega niso storile, v to prisilili. Zakon namreč ni predvidel nobene globe, ki bi jo lahko izrekli.
• Ukrepajo naj delničarji. V ATVP pravijo, da bi lahko odgovornost uprave terjali delničarji. Da bi delavci Kolektorja to zahtevali od Petričeve hčerke Darje Petrič Kocjančič, ki je direktorica Fonda, je malo verjetno.

Imaš, prodati pa ne smeš
Menedžerji in delavci Kolektor obvladujejo prek treh podjetij: FMR Holdinga, Fonda in družbe FI finančni inženiring. Petrič v nobenem podjetju nima več kot nekaj odstotkov lastništva. Kot direktor Kolektorja ter nadzornik FMR, FI in družbe Fond pa Kolektor očitno povsem obvladuje. Prodaje delnic v vseh družbah so omejene. Ponekod je potrebno soglasje nadzornega sveta, drugje pa za večje deleže kar soglasje vseh družbenikov. “Menedžment je imel, ima in bo vedno imel upravljalsko moč ob tem, da je osnovni cilj koncerna ustvarjati dodano vrednost in podpirati razvoj okolja, v katerem deluje,” pa na ta očitek odgovarjajo v Kolektorju.

Večina ne ve, za kaj gre
“Vedno je kdo nezadovoljen, ker misli, da je dobil manj, kot bi moral. So pa zaposleni v Kolektorju za svoj certifikat dobili soliden donos. Ni bilo v vseh podjetjih tako,” nam pove eden od zaposlenih v Kolektorju. “Ni slabo, plače niso slabe,” pravi drugi. Glede lastništva delavcev pa: “Počnejo, kar počnejo. Večina delavcev sploh ne ve, za kaj gre. Oni o vsem odločajo. Visoki položaji se nekaterim delijo na podlagi sorodstva, drugi pa se morajo izkazati.”


Spor idrijskih paradnih konj

V odgovoru na naša vprašanja so v Kolektorju zapisali: “Zahtevamo, da se objavi tudi prodaja državnega deleža FMR, ki je bil pod pokroviteljstvom prejšnje vlade netransparentno prodan družbi, ki je v zasebni lasti, in to pod ceno.” Skoraj 40 odstotkov družbe FMR, ki je ena od ključnih pri obvladovanju Kolektorja, je konec leta 2007 od državnega Kada in Vipe Holdinga kupila Hidria, in sicer ne na dražbi, ampak po pogajanjih. Petrič je Hidriin nakup označil kot poskus sovražnega prevzema.

"One man band"
• Skupščina Fonda. V prostorih odvetnice Nataše Luša po pooblastilu uprave odvetnica začne s skupščino. Ugotovi, da sta prisotna dva delničarja, Nataša Luša s 717 delnicami in Franc Kacin (nadzornik Fonda) z 62 delnicami, kar je skupaj šest odstotkov delnic. Natašo Luša predlaga za predsednico skupščine in ta je soglasno izvoljena. Opisana skupščina se je odvila 18. februarja.
• Skupščina FMR Holdinga. Bila je pred dobrim tednom. Udeležilo se je je šest od 695 delničarjev, od tega le dve fizični osebi.
*Ansambel z enim samim članom
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.