Vsaj tako je pokazala danska raziskava, ki je skupno trajala 20 let. V raziskavi so toliko časa
spremljali zdravstveno stanje 12 tisoč moških in žensk. Ugotovili so, da so posamezniki, ki so
živeli dejavno, redkeje obolevali za usodno ishemično boleznijo srca*** , tveganje zanjo pa je bilo
še za približno 30 odstotkov manjše, če so bili hkrati zmerni uživalci alkohola (če so popili od
ene do 10 enot alkohola na teden). V primerjavi s telesno nedejavnimi nepivci je bilo to tveganje
manjše celo do 50 odstotkov.
Manj smrti
Med zmernimi pivci z dejavnim načinom življenja so v času raziskave ugotovili tudi manj smrti
kot med tistimi, ki alkohola sploh niso uživali. In kako alkohol lahko koristi? Spodbuja nastajanje
pozitivnega holesterola in redči kri.
Ne pretiravajte!
Jasno, alkohol v prevelikih količinah je lahko za človeka tudi usoden, zato z njim nikakor
ne pretiravajte! In kako izmeriti, koliko je dovolj? Za eno enoto alkohola se šteje pol vrčka
klasičnega piva ali eno merico žgane alkoholne pijače. Srednje velik kozarec vina pa predstavlja
dve enoti.
Na zdravje torej!
***
Ishemična bolezen srca pomeni nezadostno prekrvavljenost srca, ki lahko okvari
organe ali celo ogroža življenje. Ta bolezen srca je najpogostejši vzrok obolevanja in umrljivosti
v razvitih deželah.
17
ogledov
Na zdravje za zdravje
Recept za daljše življenje je (tudi) uživanje manjših količin alkohola v kombinaciji z dejavnim načinom življenja.
