Končno mi je šel na roko in sva se za en dan odpravila v hribe. Obožujem hojo po hribovitih in
zelenih predelih, čist zrak in nikjer naokoli avtomobilov, množic in vsega ostalega brnenja. Samo
neskončno zelenilo, v daljavi mogočna skalovja in opojno dišeč zrak, ki prečisti še tako zamorjene
misli. Visoko na nekem pobočju s prekrasnim pogledom na dolino sva se ustavila za kratek predah.
Zadnje pohodnike sva srečala kaki dve uri nazaj in počutila sva se kot prava bogova. Legla sva v
svežo travo, glave naslonila na nahrbtnika in se zazrla v sinje modro nebo nad nama. In to je bilo
takrat tudi vse, kar je bilo nad nama. Vsaj tako sva se počutila.
Kot nalašč sva oba naenkrat glavi obrnila drug proti drugemu in se nasmehnila. Iz čistega
miru in ne, da bi sploh pomislila na kaj takšnega, sva se pričela poljubljati, objemati, otipavati
in kar naenkrat sva bila tik pred tem, da se dava dol sredi narave. Kljub temu, da nisva videla
nikogar, pa sva se še kako dobro zavedala planincev, ki lahko vsak hip prilezejo izza dreves, ali
pa od daleč opazujejo veličastno naravo skozi zmogljive daljnoglede. Misel na to, da bi naju skozi
daljnogled kdo opazoval z nekaj kilometrske razdalje, naju je spravila v smeh in sklenila sva, da
morebitnemu opazovalcu uprizoriva pravi šov.
|
Nekaj minut je bilo potrebnih, da sem pozabila na vse mogoče nevarnosti. © iStockphoto |
Ko sem ga uspela izbrisati iz svojih vse bolj pohotnih misli, sem počasi vendarle krenila navzdol s svojimi ustnicami, ki so se vso pot šobile in se ustavile šele, ko so prispele na vrh stolpa, ki je v tistem trenutku simpatično spominjal na Aljaževega. Vetrc, ki je zapihal, je bil prava osvežitev, mojemu dragemu pa hlad na jajcih ni nič kaj dobro del, zato sem jih pokrila z dlanjo in z ustnicami pošteno objela trdega lepotca. Počasi sem se z njimi spustila navzdol, da sem ogrela premraženega tiča. Kljub temu, da je bilo prijetno toplo, pa je bila temperatura v njegovih hlačah vseeno višja od tiste zunaj. Vse skupaj je seveda postalo izjemno prijetno in kmalu sem te lepe občutke z njim lahko delila tudi jaz.
Nisem se želela povsem sleči iz hlač, saj bi vseeno lahko nekdo prišel mimo in bi se bilo potrebno na hitro obleči, vendar tako na pol pač nisem mogla do želenega korenjaka.
Zato sem se obrnila naokoli in s hlačami do kolen oponašala opravljanje potrebe v naravi. Morda nekoliko smešno, a toliko bolj učinkovito. Prav počasi sem s češpljico sedla na njegovega korenjaka, ki se je rade volje zarinil vanjo. Z rokama sem se uprla v tla pred seboj in še enkrat zavzdihnila nad lepo pokrajino, nato pa sem vzdihovala izključno le še zaradi njega. Z napetimi ritnicami sem vse močneje pritiskala proti njegovim nogam in si grizla spodnjo ustnico, kot imam navado početi to pri seksu. Na ta način me je že nekaj časa lovil, ne da bi vedela, kako ugane, da sem potrebna. Kadarkoli me je doma videl gristi spodnjo ustnico, me je pripravil do tega, da sem mu pustila za hlačke.
Nekaj minut je bilo potrebnih, da sem pozabila na vse mogoče nevarnosti, se otresla občutka, da naju morda kdo opazuje in sem se v popolnosti slekla ter gola legla na hrbet v polvisoko travo, da bi pošteno razmaknila noge. S tresočim glasom sem ga glasno vabila, naj me dobro nategne, kar je tudi storil. Ko bi kdo prišel mimo, bi videl le štiri noge in njegovi beli ritnici, kako se dvigujeta in zopet spuščata navzdol. K sreči sva ostala neopažena, vsaj tako se nama je zdelo in se strinjala, da se je prav lepo ljubiti v naravi kar v travi, ne glede na včasih nadležno rastlinje, pa še paziti ni treba, kje se bo končalo.
