Gobe so za marsikoga nepogrešljive, saj so aromatična začimba in dodatek, ki popestri našo prehrano. Vsi pa z njimi nimajo dobrih izkušenj, so namreč težko prebavljive, nekatere pa celo smrtno strupene.
Pri nas raste veliko vrst gob, od katerih jih lahko v prehrani uporabljamo okoli sto vrst, ki se
med seboj razlikujejo po okusu, in tudi prehranskem pomenu. Poznamo užitne, neužitne in strupene
gobe, med katerimi je pogosto težko ločiti, zato je vedno potrebna mera previdnosti, pa čeprav se
imate za izkušenega gobarja.
Gobarska pravila in opozorila
- Ne obstaja splošno pravilo za razlikovanje med užitnimi in strupenimi gobami, ampak je treba vsako posebej dobro poznati. Med različnimi vrstami gob je sicer veliko užitnih, še več pa je neužitnih in strupenih.
- Gobe niso priporočljive za majhne otroke in starejše s prebavnimi težavami. Zaradi posebne sestave celične stene so gobe težje prebavljive, kar velja tudi za kakovostnejše vrste.
- Gobe so hitro pokvarljiva hrana, zato jih je treba užiti takoj, ko smo jih nabrali, ali vsaj naslednji dan. Starih, črvivih, z vodo prepojenih in plesnivih gob nikoli ne uživajte!
- Gob nikoli ne jejte pogretih.
- Ne uživajte gob v velikih količinah, temveč le kot dodatek ali začimbo.
- Zamrznite in konzervirajte le gobe, za katere ste popolnoma prepričani, da so užitne. V nasprotnem primeru ste lahko izpostavljeni zastrupitvi skozi daljše časovno obdobje.
- Če vam kdo podari gobe, jih uživajte le, če gobarja dobro poznate.
- Ob sumu na zastrupitev ali pri zastrupitvi takoj poiščite bolnišnično pomoč. Priložite tudi izbruhano vsebino in ostanke gob. Dobro je, če (po)veste, od kod gobe izvirajo, kdo, kdaj in kje jih je nabral oziroma kje so bile kupljene, kako so bile pripravljene, kdo vse jih je jedel. Natančno je treba vedeti, koliko časa je minilo od zaužitja do prvih znakov zastrupitve, koliko je bilo gob in katere, kakšni so znaki zastrupitve in v kakšnem časovnem zaporedju so se pojavljali ter kakšno pomoč je bolnik že dobil. Koristijo lahko tudi informacije o morebitnih alergijah in drugih boleznih.
- V primeru zastrupitve je treba opazovati tudi druge osebe, ki so zaužile isti obrok.
- Pri sumu na zastrupitev ne smemo uživati alkohola ali mleka, saj pospešujeta prehajanje strupov v kri.
- Tudi užitne gobe imajo lahko za posledico zastrupitev, če so bile neprimerno konzervirane, pripravljene ali pogrete.
Pri nas poznamo okoli 2900 vrst gob, od katerih je smrtno strupenih 30 vrst, strupenih pa okrog 200. Veliko je tudi takšnih, katerih užitnost ni dobro raziskana. Kritična količina smrtno strupenih gob je od 20 do 40 gramov, kar je približno en trosnjak, umrljivost pa je več kot 20-odstotna. Odvisna je od količine in časa, ki je minil od zaužitja do zdravstvene pomoči.
Pri gobah ločimo dve obliki zastrupitve:
- Zastrupitev nastopi od ene do štirih ur po zaužitju. Znaki so bruhanje, slabost, driska, glavobol. Te zastrupitve so manj nevarne in običajno niso smrtne.
- Inkubacijski čas od zaužitja teh gob (zelena mušnica, koničasta mušnica, spomladanska mušnica …) do prvih znakov zastrupitve je od 6 do 24 ur. Najprej se pojavijo slabost, bruhanje, drsika, trebušni krči. Znakom se pridružijo še močno znojenje, huda žeja in krči v mečih, udi pa postanejo hladni. Prvi znaki zastrupitve lahko po zdravljenju ponehajo že prvi dan, vendar pa se po dveh do treh dneh navideznega zdravja pojavi zlatenica zaradi okvare jeter, znamenja, značilna za prenehanje delovanja ledvic in motnje zavesti. Če zdravljenje ni pravočasno, sledi pri hudi zastrupitvi smrt v 20 do 50 % že v prvih petih dneh. Če bolnik preživi kritične trenutke, pa so očitne posledice okvare ledvic.
Z gobami torej ni šale. Še posebej moramo biti previdni, ker so pogosto na krožnikih cele družine. Uživajte le tiste, pri katerih ni niti najmanjšega dvoma.
