Prestižna športna notranjost
BMW serije 6 je že ob prvi predstavitvi razburkal javnost z videzom, ki je ravno takrat bil boj s “spornima” serijama 5 in 3 Chrisa Bangla. Šestica je tako zelo prepoznaven, samosvoje oblikovan klasični kupe, ki deluje predvsem dragoceno in nikakor konfekcijsko. Notranjost je tipična za proizvajalca s propelerjem na nosu, kar predstavlja odlično zmes športnosti in udobja, zgledno ergonomijo z le maloštevilnimi zamerami, predvsem glede stikal na sredinski konzoli. Ker gre za klasični kupe zasnove 2+2, je zadnja klop kvečjemu zasilna, namenjena prevažanju torbic in nakupovalnih vrečk, izjemoma boste nanje posadili otroke. Zaradi kupejevske zasnove je okrnjena predvsem preglednost nazaj (med minuse pa štejemo tudi dejstvo, da testnik ni imel parkirnih pomagal), prtljažnik pa sprejme konkretnih 450 litrov prtljage, kar je za kupe nadpovprečno veliko.

Podvozje je razmeroma trdo, kar se pozna na slabše trasiranih cestah, ki jih pri nas ne manjka, kar pa gre z roko v roki z odličnimi voznimi lastnostmi in lego na cesti. Motor vleče že od zelo nizkih 1.300 vrtljajev, kjer motorju do sape pomaga kompresor, med 1.750 in 2.250 vrtljaji pa je vozniku na voljo zavidljivih 580 Nm navora. Pospeški so huronski, do prve stotice ta šestica pospeši v 6,3 sekunde in zlahka doseže elektronsko omejeno hitrost 250 km/h. Če ne bi bilo te omejitve, pa bi šlo do okoli 280 km/h.

Glede opreme pomislekov ni in ne more biti, je pa res, da je mnogo opreme sicer na voljo že v seriji, vsi najmodernejši dodatki pa so žal na voljo le za doplačilo. Tako smo imeli v testniku možnost preizkusiti delovanje sistemov kot so pomoč pri vožnji ponoči (IR-kamera), opozorilnik za nenačrtno spremembo voznega pasu in druge. Cena je tu drugotnega pomena, res pa je, da je seznam doplačil zelo dolg in presega ceno avta srednjega razreda, ampak to lahko pri BMW tako pričakujemo.