V paket odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, ki jih diplomaciji z obeh strani meje pospešeno
rešujeta za zaprtimi vrati, ne spada zgolj določitev meje na kopnem in morju, ampak tudi dogovor o
varčevalcih NLB in Jedrski elektrarni Krško (Jek), trdijo viri blizu pogajalskim krogom. Rešitev
problema varčevalnih vlog naj bi bila predvsem v hrvaškem, problem odpadkov iz Jeka in drugih
vprašanj, povezanih s krško nuklearko, pa v slovenskem interesu, še trdijo nekateri.
Mesić o dogovoru že lani
Da bi se morali državi dogovoriti o vlogah varčevalcev NLB, je hrvaški predsednik Stipe Mesić
pozival že oktobra lani. Povod je bila odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v
Strasbourgu, ki je trojici hrvaških državljanov odreklo pravico, da bi nadaljevali postopek zoper
Slovenijo. Zaplet zaradi varčevalnih vlog se sicer vleče že od leta 1994, ko je Slovenija z
ustavnim zakonom ustanovila NLB, ki je dobila vse premoženje LB, ne pa tudi terjatev hrvaških
varčevalcev, ki so ostale knjižene pri LB.
Skupna vrednost bančnih vlog pri LB Zagreb zdaj znaša okoli 172 milijonov evrov, terjatve LB
Zagreb do hrvaških pravnih oseb pa presegajo 400 milijonov evrov.
Razgradnja in odpadki Jeka
Dogovor o Jeku je potreben predvsem zato, ker Hrvaška kot solastnica še vedno ne zagotavlja z
meddržavno pogodbo določene višine sredstev za razgradnjo Jeka in ni pripravljena odpeljati
polovice jedrskih odpadkov iz Krškega, hkrati pa s slovensko stranjo ne sodeluje pri iskanju
rešitve zanje.
Prav tako še ni zaključen arbitražni postopek zaradi nedobavljene energije, ki ga je sprožila
Hrvaška. Sicer pa sta se zunanja ministra Samuel Žbogar in Gordan Jandroković v soboto znova
sestala, tokrat v Stockholmu, a o podrobnostih pogovorov še vedno molčita.
19
ogledov
Dogovor tudi o NLB in Jeku?
Naši viri trdijo, da v pogovorih s Hrvaško na dnevnem redu ni samo meja, ampak tudi Jedrska elektrarna Krško in varčevalci Ljubljanske banke.