Adijo, preiskovalni sodniki

Da bi bil novi zakon učinkovitejši, nameravajo na ministrstvu odpraviti sodno preiskavo. Tudi kazenski postopek pred sodiščem bi bilo po ministrovih pojasnilih treba urediti tako, da bo temeljil na večji aktivnosti tožilca in obrambe ter manjši aktivnosti sodišča glede ugotavljanja dejstev in izvedbe dokazov. Poleg tega nameravajo posodobiti kazenski postopek in ga narediti bolj učinkovitega, ne da bi bilo to v škodo ustavno zagotovljenih pravic in svoboščin obdolženca. "Preiskovalni sodnik trenutno opravlja dve funkciji, ki sta med seboj nezdružljivi," je poudaril minister. Sodne preiskave pa so poleg tega po podatkih statistike in empiričnih raziskav dolgotrajne in zato neučinkovite. Šturm je pojasnil, da bi morale biti po zakonu končane v šestih mesecih, dejansko pa jih je v tem roku končanih le ena tretjina.

Ukinitev preiskovalnega sodnika so uvedli tudi v večini držav članic Evropske unije. Zaradi potrebnih kadrovskih in organizacijskih sprememb, ki bi jih novi zakon prinesel, bo prehodno obdobje za uveljavitev zakona daljše. V Avstriji je bilo to obdobje štiriletno in "verjetno bo v Sloveniji vsaj tako dolgo", je napovedal minister. Po zgledu avstrijskega primera Šturm tudi pričakuje, da bo večina sedanjih preiskovalnih sodnikov prestopila v tožilske vrste, nekateri pa se bodo preusmerili tudi na druga področja.

Upokojeni vrhovni sodnik in vodja delovne skupine za konceptualno spremembo zakona o kazenskem postopku Štefan Horvat je dejal, da je nemogoče narediti takšen zakon o kazenskem postopku, da bo "vsem po godu". "Pravni strokovnjaki namreč menijo, da je že trenutni zakon preveč restriktiven do obdolženca, na policiji pa so mnenja, da imajo obdolženci še preveč pravic," je pojasnil. "Zato bomo zakon poskusili čim bolj uravnotežiti, kar pomeni tako upoštevanje kriterijev učinkovitosti kot ustavnih pravic obdolženca," je napovedal Horvat.