Dojemanje smrti skozi čas |
|
Etnologinja Katja Hrobat meni, da so naši obredi ob smrti najbližjih danes postali avtomatizirani. Pogreb je danes zgolj neko priznanje smrti, medtem ko so včasih vsako smrt pospremili posebni rituali, polni dramatičnega naboja, ki so služili tolažbi živečih ob izgubi. Več v intervjuju. |
Letos je praznik nekoliko pokvarilo slabo vreme, ki predvsem starejšim otežuje
odhod na pokopališča. V bližini slednjih bo po ves dan zelo gost promet, ponekod, zlasti v večjih
mesti je tudi spremenjen prometni režim,
zato policija svetuje, da se udeleženci v prometu obnašajo strpno in se držijo
cestnoprometnih zakonov, če imajo možnost, pa naj se na pokopališča raje odpravijo z javnim
prevozom.
Naporen dan za predsednika države
Sicer pa po državi ves dan potekajo razne slovesnosti v spomin na preminule. Predsednik
države Danilo Türk je tako na Žalah položil vence
pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo 1991, pri spomeniku padlim in umrlim v
boju proti okupatorjem Slovenije 1941 - 1945 in pri kostnici žrtev 1. svetovne vojne.
Položil je tudi venec pri spomeniku frankolovskim žrtvam in na grob bivšega predsednika RS Janeza Drnovška v Zagorju. V spremstvu celjskega župana Bojana Šrota je položil venec pred spomenikom v Teharjah, kasneje je obiskal še spominsko obeležje ob Breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu.
|
Polaganje venca v Tegarjah. © BOBO |
V Mirni Peči je na tamkajšnjem partizanskem grobišču potekala spominska slovesnost v počastitev spomina na borce NOB, v cerkvah in na pokopališčih se ves dan darujejo maše za pokojne.
Svetost je privilegij
Ljubljanski nadškof in metropolit
Alojz Uran je v svojem nagovoru ob današnjem prazniku v cerkvi Vseh svetih na
Žalah poudaril, da "
svetost ni nekaj zaukazanega, neko breme, ki nam je naloženo na ramena, ampak privilegij, dar,
najvišja čast. V Svetem pismu človek ni predstavljen le po razumni naravi, ampak je v bivanje tudi
poklican," je dejal.
Nadškof je spomnil, da današnji praznik na koledarjih najdemo pod dvema imenoma. Večinoma civilni koledarji uporabljajo naziv 'dan mrtvih' ali 'dan spomina na mrtve', v cerkvenem koledarju pa je poudarek na imenu 'vsi sveti'. Po Uranovih besedah sta to v resnici dva pogleda na skrivnost življenja in smrti, ki sta vseskozi predstavljala najtežji problem za človeka, namreč "ali je zadnji cilj našega bivanja grob ali pa novo, drugačno, večno življenje".
|
V preteklosti je imel praznik vseh svetih globok pomen v življenju ljudi. Tako so skoraj povsod na Slovenskem na predvečer na mizi čez noč puščali hrano in pijačo za rajne duše, zjutraj pa so hrano použili kot posvečene darove, ki prinašajo zdravje in rodovitnost. © Anže Petkovšek |
Praznik ima korenine globoko v zgodovini, po nekaterih predvidevanjih je celo med najstarejšimi, ki jih je človek obhajal. Po poganskem animističnem verovanju je bil čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih, katerih duše naj bi se v dolgih nočeh vračale. Po krščanski veri pa so rajni pomenili duše v vicah, ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v nebesa. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih.
Cerkev se je sprva z javnim čaščenjem spominjala samo mučencev, ki so se jim pozneje pridružili tudi svetniki, ki niso bili mučenci. Ker je število mučencev naraščalo, se je Cerkev odločila za poseben spominski dan, ko naj bi se spominjali vseh mučencev skupaj. Tak dan je bil od začetka 7. stoletja dalje v Rimu 13. maj, papež Gregor IV. pa je dan prestavil na 1. november in naročil, da se v frankovski državi uvede ta praznik, kar se je leta 835 tudi zgodilo.
Vsi sveti, praznik vseh svetnikov in rajnih, so bili v Sloveniji po 2. svetovni
vojni preimenovani v dan mrtvih, po zakonu o praznikih iz let 1989 in 1991 pa v dan spomina na
mrtve. Praznik je dela prost dan.
