Sredi ničesar, v najbolj suhi puščavi na svetu, čilenski Atakami je zelo burno. Pod budnim očesom nizozemskega astronoma Thijsa de Graauwa raste na območju astronomskega observatorija Llano de Chajnantor na nadmorski višini 5100 metrov gigantski teleskop Alma, teleskop, kakršnega svet še ni videl. Imel bo 54 paraboličnih anten s premerom 12 metrov in še ducat anten s premerom sedem metrov.
Težavni projekt |
|
Razsežnosti projekta so velike. Stroški postavljanja opazovalnega sistema bodo znesli 800 milijonov evrov, kar bodo pokrile države članice Eso (Evropska organizacija za astronomske raziskave na južni hemisferi). Veliko težavo predstavlja prevoz več sto ton težkih anten na visoko puščavo. Teleskopski sistem bo postavljen leta 2012. |
Atakama raj za astronome
Puščava Atakama, ki s svojim rdečkasto-rjavim površjem, razmetanim skalovjem in
številnimi kraterji spominja na Mars, je za astronome idealno izhodišče za opazovanje. Visoka lega
Atakame in suha atmosfera nad njo znanstvenikom omogoča, da s teleskopi zasledujejo zvezde,
radioastronomi pa lahko opazujejo svetlobne signature atomov in molekulov, ki jih od drugod ne bi
bilo možno opaziti.
Za zdaj stoji samo še ena parabolična antena, imenovana Apex, ki pa je že opravičila svoj
namen. Z njeno pomočjo so znanstveniki v vesolju zasledili ogljikov monoksid v plinskem stanju in
kompleksne organske molekule. Vse to je izrednega pomena pri odkrivanju zakonitosti procesa
nastajanja Zemlje in drugih planetov.
Radijske valove bo meril do submilimetra natančno
Zmogljivosti teleskopskega sistema Alma bodo v primerjavi z zdaj najbolj preciznim
opazovalnim sistemom Very Large Array v ZDA znatno naprednejše. Alma bo pri določanju
radijskih valov kot prvi opazovalni sistem prodrla do merskih enot, kot sta milimeter in
submilimeter.
"Predstavljajte si, da ste od fotoaparata z dvema piksloma napredovali do aparata z deset
piksli," je navdušen Graauw, ki izpostavlja, da bo vsaka od anten proizvedla za 15 gigabytov
podatkov na sekundo.
"Seveda vse te množice podatkov ne bomo analizirali, saj jih bo korelator, posebni računalnik,
filtriral in izpostavil posebno močne signale."
Glavni namen Alme naj bi bil določanje kemičnih in fizičnih procesov pri nastajanju planetov in zvezd. Posebej bo osredotočena na protosolarne megle, ki lahko "zrastejo" v območje tisočkrat večje od sončnega sistema, katerega del je tudi Zemlja. "Protosolarne megle predstavljajo ključ do razumevanja, kako nastajajo planeti in zvezde," opozarja Graauw, ki pa ostaja realističen: "Alma ima svoje omejitve, saj z njo kljub vsemu verjetno ne bomo ugotovili, ali denimo obstajajo vesoljci; to ostaja naloga za prihodnje generacije."
