V Cankarjevem domu že skoraj mesec dni poteka festival tuje kulture, ki je letos posvečen Egiptu.
Tako bodo 4. marca odprli prvo egipčansko razstavo v Sloveniji z naslovom Faraonska
renesansa, na kar je slovensko kulturno središče še posebej ponosno.
Znanstveno, a za širšo javnost
Razstavo je italijanski egiptolog
Francesco Tiradritti zasnoval znanstveno, pri čemer je obravnaval arhaizme in
pomen zgodovine v starem Egiptu, hktari pa dodaja, da je primerna tudi za širšo javnost.
Obsegala bo čas od začetka 7. do sredine 6. stoletja pr.n.št., poleg faraonske renesanse pa bodo
predstavljena tudi klasična obdobja egipčanske zgodovine (Staro, Srednje in Novo kraljestvo).
Na razstavi bo namreč na ogled 140 eksponatov iz najpomembnejših evropskih muzejev:
londonskega Britanskega muzeja, pariškega Louvra, dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja,
egipčanskih muzejev v Berlinu, Münchnu in Firencah ter muzejev iz sosednjih držav: tržaškega
Mestnega muzeja za zgodovino in umetnost, budimpeštanskega Muzeja lepih umetnosti in zagrebškega
Arheološkega muzeja.
Kot najpomembnejšo "pridobitev" pa je Tiradritti omenil "kamen iz Palerma", enega ključnih
virov za zgodovinsko rekonstrukcijo najstarejših obdobij egipčanske zgodovine, ki doslej še nikoli
ni zapustil Palerma od njegovega prihoda v tamkajšnji muzej sredi 19. stoletja.
Arheološko razstavo, ki bo odprta do 20. julija, bo pospremilo več predavanj, med drugim bo
pakistanska egiptologinja
Salima Ikram 6. marca spregovorila o mumifikaciji in opremljanju mrtvih za
večnost, gradbena inženirka iz Egipta
Din Ishak Bakhoum pa bo 20. marca poročala o stanju grobnic v Dolini kraljev.
|
|
|
Starodavna piramida v Egiptu © BOBO |
Od gledališča do literature
Ob omenjenih dogodkih so organizatorji festivala Egipt v Ljubljani v program združili še gledališko predstavo Nede R. Bric "Trieste - Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink", ki pripoveduje o Slovenkah, ki so v deželi faraonov služile kot dojilje, guvernante, sobarice ali kuharice. Istega dne, 3. marca, bo Britanka Claudia Roden obudila spomin na svoje življenje v Egiptu in na svojo varuško iz Batuj. Že v soboto, 1. marca, pa bo v Gallusovi dvorani nastopil skladatelj in pianist Omar Khairat s svojim 15-članskim ansamblom.
Od 19. marca do 20. aprila bodo na ogled fotografije, na katerih je Matjaž Kačičnik ujel vso veličastnost kraljevih grobnic. Aprila bo na sporedu literarni večer s pisateljem Alaajem Alem Asvanijem ob njegovi knjigi Jakubianova hiša, ljubitelji filmske umetnosti pa si bodo konec istega meseca lahko ogledali izbor desetih filmov, ki bo prikazal razvoj egipčanskega filma od njegovih začetkov do sodobnosti. Festival bo 21. junija izzvenel z nastopom folklorne skupine s Sinaja Al-Arish .
