Predsednik George Bush čestita senatorju Obami za osvojeno predsedniško nominacijo. Dana Perino, tiskovna predstavnica Bele hiše.

Prvi pravi predvolilni nastop demokratskega predsedniškega kandidata Baracka Obame   pred člani Ameriško-izraelskega komiteja za javne zadeve, enega najvplivnejših judovskih lobijev v ZDA, je pritegnil veliko javno pozornost. Ne zaman, kajti Obama je namenil zelo odločne besede Iranu: "Iran predstavlja resno jedrsko nevarnost in moj cilj bo, to nevarnost izbrisati". Nato je odločno pribil: "Vse, kar bo v moji moči, bom storil, da Iranu onemogočim dostop do jedrskega orožja, vse"! Odločne besede so naletele buren aplavz zbranega občinstva.

	Ves svet ve, da je bil Jeruzalem okupiran leta 1967. Palestinske države ne sprejmemo brez Jeruzalema kot prestolnice. Mahmud Abas, palestinski predsednik v repliki na Obamo

Člane judovskega lobija je Obama znova dvignil na noge, ko je izrazil svoje mnenje o pripadnosti spornega izraelskega mesta Jeruzalem. "Katerikoli sklenjeni mirovni sporazum med Izraelom in Palestino mora ohraniti identiteto Izraela kot judovske države. Jeruzalem bo ostal prestolnica Izraela in to kot nedeljiva celota", je dejal Obama. Jeruzalem si sicer pod okriljem svoje države želijo tudi Palestinci, še posebej zaradi mošeje Al-Aksa, enega najsvetejših muslimanskih krajev.

Začetek novega obdobja
"Danes zaznamujemo konec enega zgodovinskega potovanja in začetek novega. Potovanja, ki bo prineslo novo in boljše obdobje za Ameriko," je dejal Obama, ko se je po osvojeni predsedniški nominaciji obrnil na javnost. "Danes lahko stojim pred vami in vam rečem, da bom jaz kandidat demokratske stranke za ameriškega predsednika." Obama je tako z zmago na zadnjih volitvah dosegel 2118 glasov, kar je dovolj za nominacijo. Na njegovo stran pa so stopili superdelegati, torej strankarski veljaki, ki se lahko odločajo po svoje, mimo volitev. Ker si bosta kandidata v Montani in Južni Dakoti razdelila 31 delegatov, je torej Obama že zmagal, oziroma je v najslabšem primeru zanesljivo na poti do zmage. Po zaprtju volišč se pričakuje tudi naval preostalih okrog 200 doslej neopredeljenih superdelegatov, ki bodo hoteli biti na strani zmagovalca.

Bo Clintonova podpredsednica ZDA? © Reuters

Clintonova čestitala, a poraza ne prizna
Zgodovinski trenutek za temnopolte in druge Američane, ki so 40 let po umoru Martina Luthra Kinga mlajšega dočakali prvega temnopoltega predsedniškega kandidata, je skazila Clintonova s svojim govorom. Kot je dejala, "danes še ne bo sprejela nikakršne odločitve" , prav tako pa je prikrito zagrozila, da bo treba nanjo še naprej računati, saj ima na svoji strani 18 milijonov demokratskih volivcev. Njene besede so bile tudi posledica razočaranja, saj ji je za las ušla priložnost, da bi se sama vpisala v zgodovino ZDA kot prva ženska predsedniška kandidatka na listi velike stranke.

Pred zaprtjem volišč pa je nekdanja prva dama ZDA omenila tudi možnost, da bi postala podpredsedniška kandidatka Baracku Obami, kar slednjega postavlja pred težko odločitev. S Clintonovo dobi bele pripadnike delavskega razreda in volivce latinsko ameriškega izvora, obenem pa tudi oba Clintona z vso negativno preteklostjo.

Demokratska tekma je po petih mesecih v 54 državah ter na ozemljih ZDA končana, kar se tiče edinega kriterija, ki odloča o zmagovalcu, to je števila osvojenih delegatskih glasov. Clintonova je v svojem govoru sicer znova omenjala, da je osvojila več glasov volivcev, kar je dvomljivo pa tudi nepomembno. Če bi veljal ta kriterij, bi bil potem zadnjih sedem in pol let predsednik ZDA Al Gore, ne pa George Bush.

Obama vodi po anketah

Po Gallupovi anketi bi Američani s 47 odstotki podprli Obamo, McCain pa bi dobil 44 odstotkov glasov. Še pred enim mesecem pa je imel McCain prednost s 47 odstotki proti 45 za Obamo.

Republikanci upajo na glasove Clintonove
Nedokončan razplet demokratske tekme pa medtem razveseljuje republikance, ki upajo, da bodo privrženci Clintonove ostali razočarani do volitev 4. novembra, ko bodo nekateri od njih morda volili za republikanskega kandidata Johna McCaina ali pa ostali doma. Ne glede na Clintonovo in njene načrte, ki po besedah virov iz njene kampanje vsebujejo podpredsedniško kandidaturo, se Obama in McCain nista pustila motiti.

McCain se je najprej v New Orleansu z geslom, delno kopiranim od Obame (Vodja, v katerega lahko verjamemo), poskušal predstaviti kot neodvisni kandidat iz leta 2000, ko je izgubil proti Georgeu Bushu. V govoru je poudarjal, da tudi sam zagovarja spremembe, izpostavljal je napake Busheve administracije, Obamo prikazoval kot neizkušenega mladeniča, sebe pa kot izkušenega borca za sodelovanje v Washingtonu.