Študija britanskega inštituta Oxford Economics, ki so jo v sredo predstavili v Pekingu, je pokazala, da škode niso utrpele le letalske družbe in potniki, ampak tudi podjetja, ki so odvisna od dobave in prodaje letalskega tovora.
Svetovno gospodarstvo je največ škode utrpelo prvi teden po začetku bruhanja vulkana – od 15. do 21. aprila –, ko so evropske letalske družbe odpovedale več kot sto tisoč letov. Samo v tem času je celotno svetovno gospodarstvo utrpelo 4,7 milijarde dolarjev škode, od tega 2,63 milijarde dolarjev v Evropi.
Zaradi pet tisoč letov, ki so bili odpovedani kasneje, se je škoda svetovnega gospodarstva povečala na pet milijard dolarjev. Letalske družbe so utrpele 2,2 milijarde dolarjev škode, 1,6 milijarde dolarjev škode pa je šlo na račun manjše porabe potnikov, je še pokazala študija britanskega inštituta.
Mednarodni letalski potniški promet se je aprila zaradi odpovedi letalskih letov zmanjšal za 2,4 odstotka, pa je danes ocenilo Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA). "Kriza s pepelom je zavrla globalno okrevanje in pri tem vplivala na prevoznike v vseh regijah," je pojasnil generalni direktor IATA Giovanni Bisignani.
Največjo škodo so sicer utrpeli evropski letalski prevozniki, saj se je v Evropi letalski promet aprila zmanjšal za 11,7 odstotka.
Zaradi bruhanja islandskega vulkana je bil nekaj časa zaprt tudi slovenski zračni prostor. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways ocenjuje, da je zaradi tega utrpel 1,1 milijona evrov škode, medtem ko je celotna slovenska letalska industrija izgubila približno 2,5 milijona evrov prihodkov. Oškodovanih je bilo 6426 potnikov, ki so zaradi zaprtja zračnega prostora ostali na tleh, s težavami pa so se soočile tudi turistične agencije.
