Slovenski premier Janez Janša, ki se je danes v New Yorku udeležil srečanja svetovnih voditeljev o podnebnih spremembah, je izrazil upanje, da konferenca pomagala k oblikovanju učinkovitega globalnega pristopa k zavezam za boj proti segrevanju ozračja. Poudaril je tudi pomen usklajenega globalnega sodelovanja pri izmenjavi tehnoloških dosežkov, inovacij ali patentov. Napovedal je, da bo na okrogli mizi o prilagajanju na podnebne spremembe, ki jih ni možno preprečiti, spregovoril tudi o nedavni izkušnji Slovenije s poplavami.
Kot je napovedal, bo poudaril tudi to, da morajo biti bremena skupne akcije pravično porazdeljena. Tisti, ki so bolj prispevali k tem spremembam in negativnim učinkom, imajo tudi večje možnosti, da sodelujejo v boju proti njim, in morajo tudi več prispevati, je dejal.
Brez ZDA ni mogoče doseči napredka
Osupel zaradi počasnosti reševanja problema
Pobudo za najštevilnejše srečanje svetovnih voditeljev o segrevanju ozračja doslej, je dal
generalni sekretar ZN Ban Ki Mun, ki je izrazil prepričanje, da so prav podnebne spremembe tisto
vprašanje, ki bo določilo našo dobo in razvitim državam določil odgovornost, da stopijo na čelo
globalnega boja proti segrevanju ozračja.
"Znanje, potrebno za ukrepanje, imamo. Nimamo pa časa," je poudaril generalni sekretar in
opozoril, da
"se bo na dolgi rok za najdražje izkazalo neukrepanje," ter da je čas za dvome minil.
Ban je sicer razvitim državam določil odgovornost, da stopijo na čelo globalnega boja proti
segrevanju ozračja, medtem ko morajo države v razvoju po njegovih besedah sprejeti ukrepe za
zmanjševanje lastnega onesnaževanja okolja, ki pa ne bodo škodovali njihovi gospodarski rasti ali
zmanjševanju revščine. Poudaril je tudi, da potrebujejo revne države, ki so jih podnebne spremembe
najbolj prizadele, okrepljeno pomoč.
|
Iskanje naslednika kjotskega protokola
Današnji vrh v New Yorku izhaja iz pobude generalnega sekretarja ZN za razpravo v
smeri novega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki bo po letu 2012 nadomestil kjotski
protokol, ki ga je doslej ratificiralo 175 držav, med katerimi pa ni ZDA. Ameriški predsednik
George Bush na vrhu ne sodeluje, bo pa v četrtek in petek v Washingtonu gostil srečanje ministrov
16 držav, ki skupaj proizvedejo 90 odstotkov vseh toplogrednih plinov na svetu. Tako vrh v New
Yorku kot ministrsko srečanje v Washingtonu naj bi postavila temelje za okoljsko konferenco ZN na
Baliju decembra letos, kjer se bodo začela formalna posvetovanja.