Demenca je težka in neozdravljiva možganska bolezen, ki jo lahko v mlajših letih preprečite s pravilnim načinom življenja. Za začetek lahko spremenite prehrano.
V boj z bolečino!
Raziskava washingtonske univerze je pokazala, da lahko zdravila za zniževanje holesterola (statini) tveganje za razvoj alzheimerjeve bolezni zmanjšajo za kar 80 odstotkov. Vodja raziskave dr. Gail Li pa je povedala: "Statini so pri preprečevanju alzheimerjeve bolezni različno učinkoviti pri različnih ljudeh." Poleg tega naj bi pomagalo tudi redno jemanje tablet proti bolečinam – recimo aspirina. Ugotovili so namreč, da je pri ljudeh z artritisom, ki redno jemljejo aspirin, razvoj demence bistveno nižji. Seveda pa tudi s tabletami proti bolečinam ne gre pretiravati, saj imajo lahko stranske učinke, kot so na primer težave z ledvicami in čir na želodcu. "Zdravilna" pa naj bi bila tudi nekatera zdravila, ki zdravijo vnetja. Tako naj bi recimo ibuprofen zniževal raven nenormalnih možganskih proteinov, ki peljejo k nastanku alzheimerjeve bolezni. Tudi v tem primeru pa je treba biti pri jemanju zdravil precej previden, saj bi bile za natančnejše in bolj gotove ugotovitve potrebne še nadaljnje raziskave.
Recite drogam ne!
Raziskave na miših so pokazale, da je v kanabisu aktivna sestavina, ki lahko ustavi toksične proteine in zmanjša stopnjo vnetja. Kljub temu pa te aktivne snovi ni mogoče dobiti iz kajenja marihuane.
Ectasy, na primer, povzroča dolgotrajne možganske poškodbe, ki povzročijo težave z učenjem in pomnjenjem. Znanstveniki se bojijo, da lahko takšne težave pozneje vodijo v demenco. Za gotove trditve pa bo, kot že rečeno, potrebnih še več raziskav.
Dednost je minimalna
Stopnja dedovanja alzheimerjeve bolezni je relativno nizka. Dr. Sorensenova je povedala: "Vemo, da v zelo majhnem številu družin obstaja zelo jasna linija dedovanja alzheimerjeve bolezni. Za večino ljudi pa se zdi možnost dedovanja bolezni majhna." Če ima alzheimerjevo bolezen nekdo iz vaše družine, je možnost za razvoj pri vas le malce višja kot pri tistih, ki takšne bolezni v družini nimajo. Drugače pa je, če za alzheimerjevo boleznijo trpita oba starša. V takšnih primerih imate dvakrat večjo možnost za razvoj bolezni. Dr. Sorensenova meni: "Povsem jasno je, da genetika igra pomembno vlogo, kljub temu pa ključni faktor za razvoj demence ostaja starost. Eden od treh ljudi, ki so dopolnili 65 let, bo umrl z demenco."
Jejte zdravo prehrano!
Z mediteransko dieto, ki jo sestavljajo zelenjava, sadje in ribe, lahko za 40 odstotkov zmanjšate možnost za razvoj demence. Takšna dieta namreč vsebuje visoko raven vitamina C in antioksidantov, ki zavirajo nastajanje škodljivih prostih radikalov. Po drugih študijah naj bi demenco preprečevali tudi kofein, temna čokolada in kurkuma. Dr. Sorensenova pa meni: "Prehrana, ki vključuje veliko zeleno listnate zelenjave, mastne ribe in kozarec vina je najboljše zagotovilo za preprečevanje demence." Možganom blagodejna pa naj bi bila tudi zelenjava, ki vsebuje beta karoten, na primer korenje, sladki krompir in špinača.
Raziskava washingtonske univerze je pokazala, da lahko zdravila za zniževanje holesterola (statini) tveganje za razvoj alzheimerjeve bolezni zmanjšajo za kar 80 odstotkov. Vodja raziskave dr. Gail Li pa je povedala: "Statini so pri preprečevanju alzheimerjeve bolezni različno učinkoviti pri različnih ljudeh." Poleg tega naj bi pomagalo tudi redno jemanje tablet proti bolečinam – recimo aspirina. Ugotovili so namreč, da je pri ljudeh z artritisom, ki redno jemljejo aspirin, razvoj demence bistveno nižji. Seveda pa tudi s tabletami proti bolečinam ne gre pretiravati, saj imajo lahko stranske učinke, kot so na primer težave z ledvicami in čir na želodcu. "Zdravilna" pa naj bi bila tudi nekatera zdravila, ki zdravijo vnetja. Tako naj bi recimo ibuprofen zniževal raven nenormalnih možganskih proteinov, ki peljejo k nastanku alzheimerjeve bolezni. Tudi v tem primeru pa je treba biti pri jemanju zdravil precej previden, saj bi bile za natančnejše in bolj gotove ugotovitve potrebne še nadaljnje raziskave.
Recite drogam ne!
Raziskave na miših so pokazale, da je v kanabisu aktivna sestavina, ki lahko ustavi toksične proteine in zmanjša stopnjo vnetja. Kljub temu pa te aktivne snovi ni mogoče dobiti iz kajenja marihuane.
Ectasy, na primer, povzroča dolgotrajne možganske poškodbe, ki povzročijo težave z učenjem in pomnjenjem. Znanstveniki se bojijo, da lahko takšne težave pozneje vodijo v demenco. Za gotove trditve pa bo, kot že rečeno, potrebnih še več raziskav.
Preberite še: |
|
|
Stopnja dedovanja alzheimerjeve bolezni je relativno nizka. Dr. Sorensenova je povedala: "Vemo, da v zelo majhnem številu družin obstaja zelo jasna linija dedovanja alzheimerjeve bolezni. Za večino ljudi pa se zdi možnost dedovanja bolezni majhna." Če ima alzheimerjevo bolezen nekdo iz vaše družine, je možnost za razvoj pri vas le malce višja kot pri tistih, ki takšne bolezni v družini nimajo. Drugače pa je, če za alzheimerjevo boleznijo trpita oba starša. V takšnih primerih imate dvakrat večjo možnost za razvoj bolezni. Dr. Sorensenova meni: "Povsem jasno je, da genetika igra pomembno vlogo, kljub temu pa ključni faktor za razvoj demence ostaja starost. Eden od treh ljudi, ki so dopolnili 65 let, bo umrl z demenco."
Jejte zdravo prehrano!
Z mediteransko dieto, ki jo sestavljajo zelenjava, sadje in ribe, lahko za 40 odstotkov zmanjšate možnost za razvoj demence. Takšna dieta namreč vsebuje visoko raven vitamina C in antioksidantov, ki zavirajo nastajanje škodljivih prostih radikalov. Po drugih študijah naj bi demenco preprečevali tudi kofein, temna čokolada in kurkuma. Dr. Sorensenova pa meni: "Prehrana, ki vključuje veliko zeleno listnate zelenjave, mastne ribe in kozarec vina je najboljše zagotovilo za preprečevanje demence." Možganom blagodejna pa naj bi bila tudi zelenjava, ki vsebuje beta karoten, na primer korenje, sladki krompir in špinača.
