Vseeno pa ga je naprej vodil bes zaradi izginule žene. To se mu še ni pripetilo, da bi jo iskal naokoli. Prej bi jo bil spodil kot iskal, sedaj pa se ga je nenadoma polotila srednješolska ljubosumnost. Nehote se je pri tem spomnil na Valentina, katerega je nekoč že pošteno premikastil.
Če je tudi sedaj vpleten …
Nasmehnil se je, saj ga je videl pred seboj obešenega za korenjaka z drevesa, tik ob cesti. Malo je manjkalo pa bi bil bencin najmanjša težava. Komajda se je izognil trčenju z avtomobilom pred seboj, ki je nenadoma zavrl in zavil desno.
"Prekleti idiot! Tudi voziti ne zna!"
S težavo je speljal in nadaljeval po ulici, ko ga je prešinilo:
"Darinka!" je zavpil in močno zavrl.
Vozilo, ki je nevarno zaviralo pred njim je bil avtomobil njegove žene. Nemudoma je prestavil v vzvratno, ko je silovito počilo.
Janez se je prijel za glavo in se s čelom naslonil na volan. To je storil tako nerodno, da si je še enkrat bolj odprl rano, ob tem pa si s čela še nemarno
potegnil povoj, da je bil v hipu ves krvav po obrazu. Poln krvi pa je bil tudi volan in v nekaj sekundah je Janez nedolžen karambol spremenil v mesarsko nesrečo.
Gospa srednjih let, ki je prihitela iz svojega avtomobila, s katerim je treščila v njegov zadek, je s cvilečim glasom vpila na bedaka, ki se je pred njo nenadoma ustavil in zapeljal nazaj.
Ko pa je prispela do Janezove šipe in v notranjosti zagledala mesnico v Janezovi režiji, ji je v trenutku zmanjkalo tal pod nogami in je padla v nezavest. Na ulici se je pričenjala nabirati gruča ljudi, ki so tuhtali, kaj se je zgodilo. Do takrat, ko je Janez končno uspel izstopiti iz avtomobila, je nekdo na pločniku že glasno hitel razlagati policistu, da je ženska od zadaj priletela kot sneta sekira v avtomobil pred seboj, možakar pa jo je iz jeze tako mahnil s pestjo po ustih, da je še sam ves krvav.
In kot zanalašč je nesrečnica padla po tleh naravnost na obraz, da se ji je iz nosu in ustnice pošteno ulila kri, policist pa je zgodbi seveda nasedel.
Prav nič ni bil pripravljen poslušati Janeza in je le še poklical rešilca, njega pa kot največjega kriminalca spravil v policijski avto.
Ko je prispel rešilni avto, je bila ženska že pri sebi, a so jo vseeno naložili na nosila, ter odpeljali na pregled v bolnišnico. Janeza, ki je krvavel iz svoje stare in neslavne rane, pa naravnost na policijsko postajo.
V avtomobilu se je še trudil razlagati, da je iskal ženo, ki je pogrešana in, da je ženska priletela vanj od zadaj, a da je sama padla po tleh, ko ga je videla celega okrvavljenega za volanom.
Ko so šli mimo prve, je Janez skorajda poletel iz policistovega objema. Vrata sobe številka ena so bila priprta in skozi režo je Janez razločno zagledal Darinko, vso objokano in nesrečno, z nekaj robčki v vsaki roki, skuštrano in pomečkano. Mislil je, da mu bodo kosti ušle iz kože, a policistov prijem ni popustil. Tam pa je bil še njegov kolega in s skupnimi močmi sta Janeza zaklenila v sobo številka tri.
