Naša podjetja niso neposredno ogrožena

	Srbija bi se v primeru zmage radikalno-narodnjaških sil predvidoma obrnila predvsem vase in bi predstavljala še težjo oviro za stabilizacijo razmerij na Balkanu. V obeh primerih pa se bo s srbsko realnostjo morala soočiti tudi EU.

Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami v Srbiji smo se pogovarjali s strokovnjakom za mednarodne odnose s fakultete za družbene vede Milanom Brglezom.

Kako je mogoče, da v državi, v kateri gospodarska in socialna situacija ni rožnata, ključno vprašanje volitev niso socialna vprašanja, ampak vprašanje Kosova?
Za vsako državno skupnost so vprašanja identitete konstitutivna, ni pa nujno, da jih kot taka razumejo tudi njeni prebivalci. Vendar, če prebivalci ne morejo niti gojiti upanja o svoji boljši gospodarski in socialni usodi ali prihodnosti, je obračanje v preteklost, mitsko ali dejansko, morda edino, kar jim preostaja in jih združuje.

Tadić je v odzivu na grožnje po podpisu pridružitvenega sporazuma z EU dejal: "Smejim se. Na Balkanu je že poznana igra, da vas razglašajo za izdajalca, tudi če ne mislijo tako." Kako komentirate to izjavo?
Srbski predsednik se zaveda dejstva, da je njegova država notranje razdeljena, obenem pa razume to razdelitev tudi kot konflikt čustev in razuma. Približevanje EU in prihodnost Srbije v njej ali v povezavi z njo je povsem racionalna možnost, a jo zamegljujejo razumljive čustvene reakcije Srbov na "krivice", ki so se jim zgodile in se jim še dogajajo.

Če zmagajo Tadićevi demokrati, si lahko predstavljamo scenarij srbskega približevanja EU. Kakšna bo Srbija, če zmagajo radikalno-narodnjaške sile?
Srbija bi se v tem primeru predvidoma obrnila predvsem vase in bi predstavljala še težjo oviro za stabilizacijo razmerij na Balkanu. V obeh primerih pa se bo s srbsko realnostjo morala soočiti tudi EU.

Kaj bo to pomenilo za odnose na Balkanu, glede na to, da si Nikolić prizadeva za tesnejše vezi z Rusijo, Kitajsko ...?
V tem primeru EU ne bo uspela reševati vprašanj na Balkanu "v paketu" in bo morala ubrati bolj individualni pristop do vsake države kandidatke ali potencialne kandidatke posebej. Poleg tega pa bo za reševanje teh vprašaj poleg sposobnosti EU, da doseže zunanjepolitično enotnost, pomembno tudi, kakšni so dejanskih strateški interesi Rusije in Kitajske ter kako se je z njimi sposobna uskladiti EU kot celota.

Kako bo izid volitev vplival na slovensko-srbske odnose in slovensko gospodarstvo v Srbiji?
Domnevam, da bi k pomiritvi strasti, kar bi izboljšalo tudi gospodarsko klimo za delovanje slovenskih podjetij v Srbiji, bolj prispevala zmaga proevropsko usmerjenih sil. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo trajnejše slabše rezultate slovenskega gospodarstva v Srbiji, najverjetneje pa ne tudi neposrednega ogrožanja prisotnosti naših podjetij.