Otoškega nogometa si ne moremo predstavljati brez navijačev. Dejstvo, da so na večini stadionov od
igrišča oddaljeni le nekaj metrov, ter že skorajda obvezno polne tribune in večstoletna navijaška
tradicija nam v seštevku dajo pravi raj za nogometne privržence. Vsako leto na stadionu, ob njem
ali v bližnjih pubih nastajajo nove in nove navijaške pesmi, ki jih krasijo domiselnost, ciničnost,
pa tudi čisto sovraštvo. V spodnjih videih si oglejte nekaj najbolj norih:
Ti si le debel ...
Pesem "Ti si le debel ..." (You're just a fat ...) je univerzalna. Lahko se uporabi za
vsakega malce bolj okroglega nogometaša, predponi "Ti si le debel ..." pa se nato doda kakšna
slavna osebnost. Tako so nekdanjemu nogometašu Chelseaja
Jimmyju Floydu Hasselbainku peli, da je le debeli
Eddie Murphy, Liverpoolovemu
Andreju Voroninu pa, da je le ena debela
Paris Hilton. Da boste zadeli pravilno intonacijo, je tu primer iz škotske lige,
kjer je bil
Jean Claude Darchville prav tako debeli Eddie Murphy.
"Nahrani
kozo, nahrani kozo, nahrani kozo in dala bo gol! Nahrani kozo in dala bo gol!" Tako so,
skoraj že svetlobna leta nazaj, peli navijači
Manchester Cityja, ko je bil drugi manchestrski klub še pred kratkim v breznu
četrte lige. Takrat je v moštvu priložnostnih igralcev sijal
Shaun Goater, ki je tudi po zaslugi pesmi postal kultna osebnost. Prejel je tudi
kraljevo odlikovanje, na rodni
Bermudi pa so po njem poimenovali tudi enega izmed državnih praznikov.
Čeprav ješ pse, si čisto O. K.
Navijači
Manchestra Uniteda so bili v zgodovini odgovorni že za kar nekaj legendarnih (in
smešnih) pesmi. Ena takih je posvečena njihovemu trenutnemu članu, Južnokorejcu
Jiju Sung Parku. V njej se obregnejo ob prehranjevalne navade, ki izvirajo iz
njegove države, a poudarijo, da bi lahko bilo slabše. Lahko bi bil namreč Liverpoolčan. Tu je
besedilo:
"Park, Park, wherever you may be, you eat dogs in your country, it could be worse, you could be
Scouse, eating rats in your council house." (Park, Park, kjerkoli že si, v svoji državi ješ
pse, a lahko bi bilo slabše, lahko bi bil Scouser (Liverpoolčan, op. p.) in jedel podgane v svoji
mestni hiši.)
Dva vratarja na enem golu
Nekdanji vratar
Rangersov Andy Goram se je dolgo boril s shizofrenijo, hudo boleznijo, katere
učinki so tudi halucinacije.
"Two Andy Gorams! There’s only two Andy Gorams!" (Dva Andyja Gorama, sta le dva Andyja
Gorama) so mu tako peli navijači. Kako grdo, ste verjetno pomislili, a glede na to, da se Goram
zdaj lepo preživlja kot humorist, ki se norčuje iz lastne bolezni, pesmi ni sprejel preveč napačno.
Deset moških v postelji z Ashleyjem
Ko je
Ashley Cole iz
Arsenala prestopil v
Chelsea, si je nakopal nemalo sovražnikov. Ko je prek mobitela slišal, kakšno
"majhno" plačo mu nudijo topničarji, je po svojih besedah namreč "skoraj zapeljal s ceste". Ta
njegov stavek je odšel v zgodovino, prijel se ga je vzdevek Cash(denar, op. p.)ley, navijači
topničarjev pa se radi spomnijo tudi na njegova (domnevna?) homoseksualna nagnjenja. Pesem je
podobna tisti otroški
"En mali slonček ...", konča pa se takole:
"Ten men went to bed, went to bed with Ashley, ten men, nine men, eight men, seven men, six
men, five men, four men, three men, two men, one man and his mobile phone, went to bed with Ashley.
The Arsenal! The Arsenal!"
Angleži imajo pesem za vsako priložnost
Angleški navijači slovijo po svojih melodičnih in tudi ostrih navijaških pesmih. Svojo ima (skoraj) vsak igralec, (skoraj) vsak trener in (skoraj) vsak dogodek. Tu je izbor nekaterih najbolj domiselnih.