Slovenija
113 ogledov

JBTZ po 22 letih "razdeljen"

Franci Zavrl, Janez Janša, David Tasič, jbtz
1/19
Saša Despot
22. obletnica aretacije Janeza Janše in začetka afere JBTZ. V Ljubljani so se znova srečali Janša, Borštner, Tasić in Zavrl. Po pričakovanjih tudi na tem srečanju ni šlo brez govora o arbitražnem sporazumu.

Janša: "Franci, kar doma ostani!"
In ravno arbitražni sporazum je razdelil člane JBTZ. Pravzaprav so na srečanju temu posvetili večino časa. Zavrl je dejal, da še ni odločen, ali bo šel na referendum. "Če bom šel na volišče, bom glasoval za arbitražni sporazum, ker mislim, da je prišel čas, da nesposobni politiki – tako kot smo z akcijo Očistimo Slovenijo – tudi v nedeljo pokažemo, da znamo potegniti rez, kar politika ni znala narediti. Vprašanje pa je, če bom šel, ker sem užaljen, da moram o tem jaz odločati, če jih plačujem 15 let, da to naredijo namesto nas."

Danes se predvsem spominjamo dogodka, ki je spreminjal meje v glavah. Slovenci so pred 22 leti zaradi naših aretacij prvič po drugi svetovni vojni pozabili na strah in prišli na ulice demonstrirat za človekove pravice, politične spremembe in osamosvojitev. Ko se je ta zgodila, se je veliko takratnih zahtev zapisalo v ustavo. Ostalo pa je še nekaj nerazrešenih vprašanj, med njimi tudi vprašanje južne meje, ki sicer ob osamosvojitvi ni bilo tako sporno, kot izgleda danes.
Janez Janša

"Kar ostani doma, ker bo isto," mu je na to odvrnil Janša, ki je skupaj s Tasićem dejal, da bosta glasovala proti arbitražnemu sporazumu. "Nobena rešitev ni dobra. Tudi zavrnitev ni dobra, a je vseeno boljša kot sprejetje nečesa, za kar ne vemo, kako se bo izteklo," meni Tasić.

Borštner raje v Indiji
Borštnerja na srečanje ni bilo. "Četrti je najpametnejši in je verjetno v toplih krajih, v Indiji. Ko sem se zadnjič pogovarjal z njim, je šel tja," je dejal Zavrl.

Dan, ko so aretirali Janeza Janšo
Spomnimo. Na današnji dan leta 1988 se je začela afera JBTZ, ko so uslužbenci službe državne varnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janeza Janšo, vojaški varnostni organi pa pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Štiri dni kasneje so priprli še novinarja Mladine Davida Tasića, vojaški tožilec pa je obtožil urednika Mladine Francija Zavrla.

Po teh dogodkih so v Mladini ustanovili odbor za varstvo pravic Janeza Janše. Odbor je kasneje prerasel v odbor za varstvo človekovih pravic, predsedoval pa mu je Igor Bavčar. Konec junija je vojaški tožilec proti četverici vložil obtožnico in predlagal podaljšanje pripora do konca sojenja.

En mesec kasneje so Borštnerja obsodili na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla na poldrugo leto, Tasića pa na pet mesecev (kasneje so mu kazen zvišali na deset mesecev). Avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, sledila sta mu Tasić in Zavrl. Borštner se aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni.

Spodbuda novim političnim organizacijam
Ta afera je pospešila prizadevanja za spoštovanje človekovih pravic v takratni socialistični Sloveniji. Bavčarjev odbor je pred obsodbo organiziral množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Roški ulici.

Sam proces je spodbudil tudi nastajanje novih političnih organizacij: med drugim sta takrat nastali Slovenska demokratična zveza in Socialdemokratska zveza Slovenije, predhodnica SDS.

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.