Hrvaški teniški as
Ivan Ljubičić je v Umagu v napetem boju za polfinale izpadel proti večnemu krvniku
Hrvatov
Jürgenu Melzerju. Kljub vsemu je dokazal, da se po velikih težavah s poškodbami
vrača. V pogovoru za
zurnal24.si je 57. igralec z lestvice ATP spregovoril tudi o velikem napredku
slovenskega tenisa.
Letos imate veliko težav s poškodbami. Primorani ste bili izpustiti Wimbledon, pred lanskim
turnirjem v Umagu pa so vas morali dobesedno odnesti v bolnišnico. Je vaše zdravstveno stanje zdaj
dokončno dobro?
Sedaj je vse dobro. Zlom, zaradi katerega sem izpustil Wimbledon, je saniran. Veliko
treniram, da se vrnem v dobro fizično kondicijo. Upam, da so sedaj težave za menoj. Drugi del
sezone želim odigrati na visokem nivoju, saj imam cilj, da se vrnem med prvih 30 igralcev sveta.
Hrvaški tenis je po uspehu v Davisovem pokalu in uvrstitvi v polfinale ponovno v ospredju
zanimanja hrvaške javnosti. Turnir v Umagu vedno vsi pohvalijo, a ste vi skoraj edini domači
igralec, ki je zvest temu turnirju. Zakaj?
Iskreno povedano, ne vem. Za druge ne morem odgovoriti, lahko povem le sam zase. Dejstvo je,
da nekajkrat nisem igral tudi sam, saj je turnir na sporedu tik pred serijo Masters turnirjev v ZDA
in se Umag enostavno ni vklapljal v moj urnik. Vsak izbira svoj program. Splet neugodnih okoliščin
je pripeljal do tega, da sva letos hrvaški tenis zastopala le jaz in Ivan Dodik.
|
Ivan Ljubičić je za to, da turnir v Umagu ostane na pesku. © Gregor Prebil
|
Mislim, da bo direktorju turnirja v prihodnjih letih zelo težko pripeljati najboljše igralce v Umag. Vendar pa mora biti v koledarju ATP-ja neko pravilno razmerje turnirjev na betonu in pesku. Če bi bilo še več turnirjev na trdi podlagi, to ne bi bilo pošteno do igralcev, ki so boljši na pesku. Moje mnenje je, da bi moral turnir v Umagu vztrajati na podlagi, na kateri se igra že dve desetletji, torej na pesku.
Letos so vseeno v Umagu postavili igrišče z betonsko podlago. Predvsem zaradi tega, da bi na njem treniral Novak Djoković, pa tudi vi.
Mene nihče ni vprašal. Je pa to odlična zamisel, da potem, ko nekdo izgubi na turnirju, lahko trenira na betonu, saj se sezona peska končuje.
Sami ste leta 2005 zmagali v finalu. Kakšne možnosti za ponovitev uspeha imate letos, glede na to, da so hrvaški reprezentanti v primerjavi izpred štirih let uvrščeni veliko nižje na lestvici ATP?
Lahko spet zmagamo. Moštveno tekmovanje nima vpliva na uvrstitev na lestvici ATP. To je tekmovanje, kjer je pomembna ekipa, ta mora biti močna. V polfinalu doma igramo proti Češki, v primeru zmage pa finale verjetno proti Španiji. Verjamem v uspeh.
Slovenci so na lestvici ATP najvišje v zgodovini. Sami ste proti Blažu Kavčiču že igrali. Kakšno je vaše mnenje o njem?
Menim, da je velik borec in delavec. Iskreno povedano, ne vem veliko o njem, vendar pa dokazuje, da je dober. Všeč mi je, če nekdo pusti srce na terenu. Blaž ga vedno.
Slovenski tenis je naredil velik korak o njem. Kako na splošno poznate slovenski tenis in kakšno je vaše mnenje o njem?
Sedaj igrajo druge generacije. Sam sem odrasel skupaj s Kraševcem, Krušičem, Tkalcem. Njih poznam zelo dobro za razliko od mlajših, saj ne igramo na istih turnirjih. Verjamem, da lahko še napredujejo in jih bom lahko tudi tako bolje spoznal.
Kakšne so po vašem mnenju prednosti hrvaškega tenisa, ki je ustvaril celo vrsto vrhunskih teniških igralcev, pred slovenskim. Da imaš dva teniška turnirja serije ATP najbrž ni dovolj?
Močni turnirji so zelo pomembni. Glavni razlog pa je zagotovo tradicija. Hrvaška ima dolgo tradicijo. Vendar pa kot sem dejal, slovenski tenis se vzpenja, punce so bile vedno v svetovnem vrhu. Čas je, da se po njih zgledujejo tudi fantje.
Imate že petletnega sina. Bo šel po vaših stopinjah?
Ne vem. To se bo on odločil. Jaz v njegovem imenu ne bom sprejemal odločitev.
