Ministrstvo nikomur ne odreka pravice uveljavljanja premoženjskega interesa, vendar pa menijo, da lahko vsak pravosodni funkcionar glede na funkcijo, ki jo opravlja, "razmisli o primernosti vložitve take tožbe".

Sodniki o sodniških plačah

Pravna strokovnjaka Rajko Pirnat in Tone Jerovšek sta poudarila, da ni pravno sporno, če bodo sodniki odločali o tožbah drugih sodnikov za izplačilo razlike plač. Kot sta pojasnila, so pravila izločitve jasna in določajo le to, da nihče ne more odločati o lastni zadevi.

"Sam sem bil sodnik in bi lahko vložil tožbo zoper državo," je danes dejal Zalar. Kot je pojasnil, tega ne bo storil, ker se mu ne zdi primerno, da bi tožil državo, ki jo predstavlja.

Državi grozi izplačilo milijonov
Pravosodni funkcionarji tožijo državo, ker naj bi med leti 1997 in 2008 prejemali za približno 20 odstotkov prenizke plače. Pravnomočna je doslej ena tožba, zoper katero je bila vložena revizija.

Tožniki trdijo, da so od leta 1997 pa do leta 2008 prejemali za približno 20 odstotkov prenizke plače. Zdaj jih večina toži za razliko v plači od leta 2003 do 2008, saj so zahtevki izpred leta 2003 že zastarali.

Bruto zneski, ki jih zahtevajo tožniki, so odvisni od posameznikove delovne dobe, čemur je treba prišteti še zamudne obresti. Po najbolj črnem scenariju naj bi skupna vsota zahtevkov povzpela na 60 do 70 milijonov evrov, po lanski oceni sodnikov  bi lahko skupni znesek dosegel celo 100 milijonov evrov.

"Umaknite tožbe"
Minister Zalar je javno pozval predsednika vrhovnega sodišča, generalno državno tožilko in generalnega državnega pravobranilca, da tožbe zoper državo ne vložijo oziroma če so jo že vložili, naj jo umaknejo.

Na ta način naj s svojim osebnim zgledom prispevajo "k premisleku vseh drugih pravosodnih funkcionarjev o tem, ali je primerno, da tožijo državo".

Zalarjeva izjava

Poslušajte sporočilo ministra Aleša Zalarja pravosodnim delavcem.

Zalar je glede vloženih tožb sodnikov, tožilcev in pravobranilcev tudi pojasnil, da je ministrstvo po prejemu sodbe višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je bila izdana junija letos, državnemu pravobranilstvu naročilo, naj zoper to sodbo vloži revizijo.

Zahtevajo po 20.000 evrov
Državno pravobranilstvo, tako minister, je to storilo avgusta in ta zadeva je na vrhovnem tožilstvu. Na ministrstvu pričakujejo, da bo vrhovno sodišče to zadevo prednostno obravnavalo, je še povedal Zalar.

Časnik Dnevnik je danes poročal, da slovenski sodniki množično tožijo državo zaradi plačila razlike v plači. Nekaj sodb je po njihovih navedbah že pravnomočnih. Povprečni znesek, ki ga brez obresti s tožbo zahteva sodnik, je 20.000 evrov, posamezni sodniki pa zahtevajo tudi do 40.000 evrov razlike v plači, še navajajo.

Vrhovno sodišče čaka revizijo
Na vrhovnem sodišču so  potrdili, da je doslej ena zadeva postala pravnomočna. Kot so še dejali, so prejeli en predlog za dopustitev revizije postopka.

O predlogu vrhovno sodišče še ni odločilo, je dejal svetovalec vrhovnega sodišča Gregor Strojin in dodal, da bo revizijski senat vrhovnega sodišča zadevo vsebinsko presojalo potem, ko bo sodišče odločilo, ali je revizija dopustna.