V Kranjski Gori so predstavili največjo letošnjo naložbo v smučarske proge, štirisedežnico Kekec, predstavljamo pa tudi cenik nekaterih najbolj obiskanih smučarskih središč.
Vozovnice dražje
Vozovnice za prihajajočo smučarsko sezono so že v predprodaji. "V primerjavi z lanskim letom bodo med sezono dražje za pet odstotkov, dnevna bo odraslega smučarja v Kranjski Gori denimo stala 29 evrov," je še dejala Klavdija Gomboc. Druga slovenska smučišča so rahlo cenejša, saj vozovnice stanejo od 17 do 27 evrov. Poleg Kekca je med letošnjimi naložbami vredno omeniti tudi Fun Park na Rogli, kjer bo s 400 metri dolžine postavljen najdaljši slovenski snežni kanal oziroma halfpipe. Meteorološka napoved Met Officea pa medtem opozarja na veliko možnost mile zime v vzhodnem delu Alp.
Ponudba se izboljšuje
"Iz leta v leto se ponudba domačih smučišč izboljšuje. Njihova dejavnost se širi na vse leto s poletnimi sankališči, pohodništvom, kolesarjenjem," razloži Dušan Božičnik , sekretar Združenja slovenskih žičničarjev. "S tem se lahko pokrije tudi izguba zaradi mile zime, kar so letos dokazali na Pohorju." Smučanje je sicer lahko precejšen finančni zalogaj, zato se izplača obiskati katerega izmed sejmov rabljene opreme, kakršen bo med 29. novembrom in 2. decembrom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
|
© BOBO |
Kljub optimističnim vlaganjem Borut Hočevar v Žurnalu24 opozarja, da za žičničarje naravna katastrofa pride skoraj vsako leto. Snega je vse manj, temperature so vse višje, morda je vmes kako leto zanje solidno, vendar gre bolj za izjemo. Kljub temu se žičničarji odločajo za nove naložbe. Letos jih je sicer manj kot lani, ko so pod vtisom s snegom bogate predlanske zime gradili na skoraj vsakem smučišču.
Nadomestilo za razgradnjo?
Se bodo nova vlaganja povrnila? Sodeč po napovedih klimatologov je to malo verjetno, nadaljuje Hočevar. Velika večina slovenskih smučišč leži tako nizko, da jim švicarske banke ne bi odobrile posojila, saj ne verjamejo, da se takšne naložbe izplačajo. Smučišča zato potrebujejo drugačne naložbe: v sanacijo okolja. Rjaveča žičniška infrastruktura kazi videz hribovske ali gorske krajine. Prej ali slej jo bo treba odstraniti, zlasti vlečnice, in ohraniti samo tiste sedežnice in nihalke, ki jih obiskovalci uporabljajo tudi poleti. Prihodnost hribovskih turističnih točk je v poletni in ne v zimski ponudbi.
Žičničarstvo je poleg kmetijstva dejavnost, ki se najmanj zmeni za opozorila vremenoslovcev. Oboji pa znajo zelo glasno zahtevati, naj se jim prizna status oškodovanca v naravnih nesrečah. Morebitne odškodnine v takšnih primerih pa so predvsem potuha. Zimsko turistično infrastrukturo bi bilo treba obravnavati podobno kot avtomobile; ob gradnji bi ji bilo treba zaračunati plačilo nadomestila za razgradnjo, končuje avtor.
