Šport je v marsičem podoben delovnemu kolektivu. Ekipa, ki uživa s srcem, je namreč po svojem ustroju podobna uspešnemu podjetju.
Za to, da recimo igrate košarko, ni treba biti vrhunski igralec. Na koš lahko mečete s sosedi iz
ulice, ker pa sodnik običajno ni prisoten, se morajo vsi držati nepisanih pravil, da bi igra tekla
vsem v zadovoljstvo.
Za amatersko ekipo, katere člani z veseljem sodelujejo v igri, so pomembni naslednji
dejavniki:
- Prvič. Vsak udeleženec se mora sprejemati in se zavedati dejstva, da mora za uspeh ekipe vsakdo uživati v tem, kar počne. Igra bo razvnemala igralce, če bodo teden za tednom voljni prihajati na igrišče tudi ob malce nenavadnih urah.
- Drugič. Ekipa mora biti sestavljena tako, da bo njen potencial čim bolj optimalno izkoriščen. Vsak igralec mora imeti občutek, da prispeva k igri.
- Tretjič. Igralci morajo spoštovati spretnosti in znanje soigralcev ter njihovo območje delovanja. Preprosteje povedano, center ne bo vodil igre, ampak bo to prepustil branilcu. Igra je lahko tudi groba, zato je treba tveganje poškodb in prekrškov zmanjšati na minimum.
- Četrtič. In morda najbolj pomembno, vsak igralec mora ostati zvest ferpleju in upoštevati "kavalirske" standarde ter z obnašanjem zagotavljati, da se igra odvija v okviru sprejetih pravil. Goljuf, ki skuša uspeti na račun drugih, uniči pozitivno izkušnjo vseh ostalih.
Velja tudi v podjetju
Podobna pravila lahko prenesemo na delovno okolje, ki je prav toliko socialna kot športna ekipa, čeprav je izražanje mogoče malce manj robato kot v povprečni pisarni. Delovno mesto je kraj, kjer preživimo precejšen del vsakdana, zato bi moralo predstavljati vsaj približen vir zadovoljstva in samoizpolnitve, če že ne ravno užitka. Sicer ga je smiselno zamenjati, če obstaja možnost. Če delovno okolje ni prijetno, se to kmalu odrazi v odhodih zaposlenih. Vsak član mora čutiti, da zmore nekaj prispevati in da se njegov prispevek odraža tudi v dosežkih podjetja. Polega tega mora vsakdo čutiti, da se vsi trudijo po svojih najboljših močeh in ne uživajo sadov drugih.
Med vodstvom in osebjem mora obstajati vzajemno spoštovanje. Emocionalne rane posameznika lahko resno škodijo harmoniji celotne skupine. Delovno okolje se sicer od pouličnega košarkarskega igrišča razlikuje v tem, da je prisoten neke vrste sodnik oziroma vodstveni delavec ali šef. Vendar pa večina menedžerjev ali vodstvenih delavcev ni na svojem mestu zato, da "zapiskajo" ob vsakem naključnem nesoglasju oziroma prekršku, bolj kot sodnikom je njihova vloga podobna vlogi trenerja moštva.
Zaposleni morajo biti zmožni samostojno delovati na svojem delovnem mestu, ne da bi skušali preslepiti sodelavce ali sistem oziroma morajo upoštevati etične standarde. Podjetje, ki želi biti privlačno za delavce in poslovno uspešno obenem, mora znati občutiti socialno noto, kar velja tudi za športne kolektive. Včasih za osvojitev lovorik ne pomagajo niti najbolje plačani športniki sveta, zmagujejo tisti, ki imajo poleg denarja in znanja tudi srce.
