Milimetri so pomembni

Vsi se sprašujejo, kaj je treba narediti, da vrhunski kolesar ali kakšen drugi športnik doseže vrhunski rezultat. V zadnjem času bi večina rekla, da mora jemati nedovoljena poživila. Kaj pa mora narediti rekreativni kolesar, ki si ravno tako želi izboljšati svoje dosežke? Mi smo se pri italijanskem strokovnjaku za biomehaniko pozanimali, kako lahko strokovnjaki na tem področju pomagajo kolesarjem in nekaterim drugim športnikom, da izboljšajo svojo držo in obenem izboljšajo svoje rezultate. Pogovarjali smo se z Italijanom Matteom Chittanom, sodelavcem precej bolj poznanega Alessandra Mariana, ki sodeluje s številnimi profesionalnimi kolesarskimi moštvi, od Euskaltela, Caisse d'Espargneja, Saunier Duvala do nizozemskega Rabobanka.

Jose Ivan Guttierez in njegovi kolegi pri Caisse d'Espargneju se dobro zavedajo, kaj pomeni pravilni položaj kolesarja na kolesu.  © Žurnal24

Kako pravzaprav lahko pomagate kolesarjem?
Mi se ukvarjamo z biomehaniko in opravljamo testiranja, kjer opazujemo, kakšno držo ima kolesar na kolesu. Tako ugotavljamo, kakšen položaj bi bila zanj najbolj primeren, da bi lahko izkoristil vse svoje sposobnosti. Vendar pa ne gre samo za to. S pravilno držo na kolesu so se mnogi rešili bolečin predvsem v predelu hrbta.

Kako poteka testiranje?
Kolesar da svoje kolo na valje, sam pa mu na nogo pripnem dve elektrodi , ki nam pokažeta, kako delujejo določene mišice. Te podatke in posnetke pedaliranja pošljem v  središče v Milano , od koder dobim podatke, za koliko moram popraviti na primer položaj sedeža ali krmila, da bo kolesar čim bolje izkoriščal vse svoje mišice in ne samo nekaterih. Še preden športnika postavimo na kolo, pa mu s pomočjo določenih postopkov pravilno nastavim položaj kolesarskih čevljev.

Kako dolgo pa traja tako testiranje?
Približno pol ure. Potem pa mi nekaj časa vzame še nastavljanje pravilnega položaja.

Pravite, da sodelujete s številnimi profesionalnimi moštvi.
Da, skupaj z mojim nadrejenim Alessandrom Marianom sodelujemo z vsemi tremi španskimi kolesarskimi ekipami, ki nastopajo v Pro Touru, pa tudi z nizozemskim Rabobankom. Pri nas so tudi nekateri posamezniki, kot na primer Alessandro Petacchi, Filippo Pozzatto in Stefano Garzelli. Do upokojitve nas je obiskoval tudi Mario Cipollini .

V profesionalnem športu ni nič več prepuščeno naključju. © Action Images

Nam lahko poveste, kakšni so bili rezultati nekaterih drugih posameznikov, ki krojijo sam svetovni kolesarski vrh?
Z zelo lepo držo na kolesu me je presenetil mladi Riccardo Ricco iz Saunier Duvala, pa tudi Rusa Denis Menčov in Vladimir Karpec nista potrebovala kaj dosti popravljanja. Alejandro Valverde pa je moral kar precej spremeniti pozicijo – predvsem v vožnji na čas.

Kako pogosto pa opravljate ta testiranja pri vrhunskih kolesarjih?
Odvisno. Po navadi imamo največ dela prav v tem obdobju, ko vsi menjujejo kolesa in si želijo čim prej pravilno trenirati. Zgodi pa se tudi, da moramo nekomu položaj popraviti celo sredi sezone. Do tega pogosto pride, če kolesar pade in mora tako nekoliko zvišati ali znižati višino sedeža.

Vendar gre v takih primerih za malenkosti?
Po navadi gre za milimetre, ki pa so pri takih naporih izjemno pomembni. S tem se kolesar izogne drugim težavam, kot so na primer bolečine v hrbtu. Do določenih sprememb v drži pride že pri večji utrujenosti. Prav zato gredo nekateri vrhunski kolesarji v take skrajnosti, da jim ta testiranja opravimo celo nekje na polovici tritedenskih dirk, kot so Giro, Tour in Vuelta .

Popolnost je dosegljiva. © Action Images

Če se najprej ustavimo pri vožnji na čas. Nekateri gredo v take skrajnosti, da položaj na kolesu izboljšujejo v vetrovnikih.
Da, to je res. Alessandro Mariano je to počel že leta 1998 , ko se je k njemu po pomoč zatekel zmagovalec dveh dirk po Italiji Ivan Gotti , ki se je želel čim bolje pripraviti na Tour de France. V vetrovniku res do potankosti preučijo vse dejavnike, ki lahko vplivajo na dober čas v uri resnice, vendar je to velik strošek.

Je pri nastavitvi položaja med tistimi, ki vozijo samo kronometer, in med tistimi, ki morajo kronometer odpeljati na tritedenskih dirkah, razlika?
Tukaj pride do kar precejšnjih razlik. Tisti, ki se borijo za visoko skupno uvrstitev na velikih dirkah, položaja na navadnem kolesu in na kolesu za vožnjo na čas praktično ne spreminjajo. Dolžina gonilk po navadi ostane enaka, saj se tako izognejo nepotrebnim težavam, kot so povsem razbolele mišice v naslednjih dneh, ko jih po navadi čakajo še težke gorske etape. Povsem drugače pa je pri nastavitvi pozicije kolesarjem, ki vse stavijo samo na kronometer.

Na etapnih dirkah ali na enodnevnih kronometrih?
V obeh primerih. Na etapnih dirkah to storijo tisti, ki vedo, da potem nimajo več možnosti za visoko mesto v skupnem seštevku ali če je kronometer zadnja etapa pred koncem, ko ni več pomembno, kakšne so tvoje mišice naslednji dan. Seveda pa so nekateri kolesarji, ki se pripravljajo samo na vožnjo na čas , kot je na primer svetovno prvenstvo . Takrat gremo v skrajnosti. Položaj se povsem prilagodi samo tej disciplini, gonilke se podaljša in naredi še nekatere nekoliko bolj drastične popravke. Vendar imajo ti kolesarji v naslednjih dneh po navadi velike težave. Dan po vožnji na čas imajo skoraj vsi otekle in razbolele mišice, zato se pogosto zgodi, da tisti, ki dobro vozijo kronometer , ne morejo vrhunsko odpeljati tudi cestne vožnje.

Ultramaratonski kolesar Marko Baloh se je ravno tako udeležil testiranja pri Matteu Chittanu. © Žurnal24

Da vam zaupajo tako vrhunski kolesarji, kot ste jih prej omenjali, je lepo slišati. Kaj pa počnete v Sloveniji?
Pri meni so test opravili tudi Borut Božič, Matej Mugerli, Dean Podgornik, Marko Baloh , Matej Gnezda in še nekateri drugi. Zadolžen sem tudi, da v to privabim čim več rekreativnih kolesarjev, ki si želijo izboljšati svoje rezultate. Pri njih opravimo ravno tako prej opisani postopek. Poudaril bi rad, da je drža na kolesu pomembna tudi pri odpravljanju drugih težav. Če kolesar nima pravilnega položaja na kolesu, lahko trpi zaradi bolečin v hrbtenici, lahko pa se pojavijo tudi bolečine v kolenih.

Je eno testiranje dovolj?
Na prvem srečanju položaj že približamo popolnosti, vendar je pri nekaterih sprememba preprosto prevelika, da bi jo lahko tako drastično izvedli. Prav zato vsem, ki jih testiramo, nudimo še dodatne kontrole . V enem letu opravimo vsaj dve, v nekaterih primerih tudi tri v eni sezoni. Prav zato se v Slovenijo večkrat vrnem. Tukaj sem praktično vsak mesec.

Kako pa morajo vsi tisti, ki pri vas opravijo prvi test, trenirati?
Kar vsakemu povem, je, da mora med prvim testom in kontrolo prevoziti najmanj tisoč kilometrov , tako da se res lahko vidi, kako se je telo prilagodilo novim nastavitvam. Kar pa je še pomembno, je, da prvi teden ali dva po testu ne pretiravajo. Bolje je, da naredijo nekoliko lažje in manj intenzivne treninge, saj se nekaterim zaradi sprememb pojavijo bolečine. Vendar, naj poudarim, to so le trenutne bolečine, ki prej ali slej minejo, in takrat so rezultati šele vidni.

Ali res vsi opazijo določene rezultate?
Nekateri pridejo in rečejo, da skoraj ni bilo razlik, vendar pa do teh zagotovo pride. Mogoče jih nekateri bolj opazijo, nekateri pa manj. Nekaj je jasno: če praktično vsi profesionalni kolesarji to počnejo, potem je logično, da pomaga. Torej, zakaj ne bi pomagalo tudi rekreativnim kolesarjem, ki se tako ali tako vse bolj resno ukvarjajo s kolesarstvom? Priznati pa moram, da se večina k nam z veseljem vrne, saj so spoznali, da je pravilna drža na kolesu eden izmed pomembnejših dejavnikov v kolesarstvu, tako v rekreativnem kot profesionalnem.

Tekači v športnih copatih pogosto potrebujejo posebne vložke. © Action Images

Se ukvarjate samo s kolesarji?
Ne. Pomagamo tudi drugim športnikom , kot so na primer atleti, košarkarji in nogometaši . Vendar ta postopek ni tako zahteven in tudi ni patentiran, kot je postopek s kolesarji. Prav zato lahko drugim športnikom pomagajo tudi številni drugi strokovnjaki.

Kako pa sodelujete s takimi športniki?
Pri nogometaših to še niti ni tako razširjeno, našo pomoč pa izkoriščajo predvsem košarkarji, katerih noge in kolena so zaradi neprestanega odrivanja od tal in potem pristajanja neprestano obremenjena. Mi jim te pritiske poskušamo olajšati.

Kako pa potekajo taka testiranja? Nam lahko razkrijete še kakšen primer?
V športno obutev vstavimo podlogo s senzorji in igralce pustimo, da igrajo svojo igro. Podobno naredimo tudi pri atletih. Ko ugotovimo, kaj je narobe, jim naredimo posebne vložke, ki jim jih damo v športne copate. S pomočjo teh vložkov izboljšajo svoje gibanje in obenem tudi svoje sposobnosti.