Paketu ukrepov se slabo piše

DZ se je seznanil še s predlogom zakona o pomoči gospodarstvu s spodbujanjem zasebne potrošnje. Z njim poslanska skupina SDS predlaga uvedbo subvencij za nakup stanovanja ter za zamenjavo starega osebnega avtomobila za novega. Po predlogu naj bi do 6000 mladim družinam in posameznikom, ki še niso dopolnili 33 let, namenili 10 tisoč evrov subvencije za prvo reševanje stanovanjskega problema. Poleg tega naj bi najem stanovanjskega posojila omogočili tudi zaposlenim za določen čas. KOt kaže tudi ta predlog ne bo sprejet.

DZ je med drugim opravil prvo obravnavo predloga novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, s katero poslanska skupina SDS predlaga znižanje splošne davčne stopnje ter zvišanje investicijske olajšave in olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj. V poslanskih skupinah SD, Zares, DeSUS in LDS so napovedali, da predlaganega zakona ne bodo podprli, saj bi po njihovem ta ogrozil sistem javnih financ. V poslanskih skupinah SNS in SLS menijo, da si ne morejo predstavljati, da si kdo ne želi višje olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj.

Krajši rok za vračilo preplačanega DDV
SDS je predlagala tudi skrajšanje roka za vračilo preplačanega DDV na sedem dni. Vladi se skrajšanje roka za vračilo preplačanega DDV ne zdi sprejemljivo, ker se s tem bistveno skrajšuje čas za nadziranje obračunov in preverjanje upravičenosti zahtevkov za vračila, je povedal finančni minister Franc Križanič. Z novelo zakona o javnih financah poslanska skupina SDS predlaga, da bi lahko pravne osebe z enim samim nakazilom plačale vse obveznosti, ki jih imajo do države oz. državnih ustanov, država pa bi nato nakazilo razpršila po ustreznih postavkah. Tudi tega predloga vlada ne podpira.

Izredna seja je posvečena ukrepom za blažitev posledic krize, njen sklic je zahtevala poslanska skupina SDS, ki meni, da se vlada na krizo odziva prepočasi. Ali bo predlog deležen podpore večine navzočih na seji, bo odločilo glasovanje pozno zvečer.

Vlada naj pripravlja ukrepe, kritizira pa naj opozicija
Vlada in opozicija bi se morali po besedah poslanca SDS Janeza Janše dogovoriti, da bosta ukrepe za blažitev posledic finančne in gospodarske krize pripravljali skupaj. Janša je ugotovil, da vlada kritizira predlog vrste ukrepov za blažitev posledic krize, ki ga je vložila opozicija. V normalnih državah je ravno obratno – vlada pripravlja ukrepe, opozicija pa jih kritizira, je dejal. V SDS menijo, da je gospodarstvo treba razbremeniti davkov, zvišati olajšave za investicije ter raziskave in razvoj, skrajšati plačilne roke in roke za vračilo preplačanega davka ter mu zmanjšati administrativna bremena.

"Opozicijo silite, da ravna pozicijsko"
Tako LDS kot SD bosta brez kančka slabe vesti glasovali proti predlogom SDS. Z velikim veseljem bi jih sicer podprli, če bi obstajala minimalna možnost, da bi njihov sprejem tlakoval pot iz krize, je dejal Bojan Kontič iz SD. V poslanski skupini DeSUS menijo, da bi morali iskati takšne ukrepe, ki bi dali čimprejšnje in čim boljše učinke, je dejal Vili Rezman in menil, da pri tem avtorstvo ni tako zelo pomembno. Tudi Srečko Prijatelj iz SNS meni, da lahko naredimo več, če bomo strnili znanja, glave in se med seboj poslušali. Sam se sicer ne strinja s trditvami SDS, da se vlada neustrezno odziva na krizo, ni pa zadovoljen, ker vlada ne zna poslušati tudi pametnih nasvetov drugih.

Tudi v SLS so kritični do vlade. Radovan Žerjav je predlagane ukrepe SDS ocenil kot pozitivne ter predsedniku vlade Borutu Pahorju očital, da s svojo neaktivnostjo in prepočasnostjo sili opozicijske stranke ravnajo pozicijsko. "Vlada zelo samozavestno stoji za tistim, kar je doslej storila za blažitev posledic finančne in gospodarske krize," je kritike zavrnil predsednik vlade Borut Pahor. Hkrati je priznal, da imajo nekaj dvomov, kako ravnati naprej.