"Od Magnifica navzdol vsi prisegajo na nek rokenrol izpred tridesetih let, povezan z etnom. S tem ni nič narobe, samo vedno smo zagledani nazaj. Moji komadi pa so ravno v tem nekoliko zoprni in razorožujoči, da te obrambe ni več," pravi o urbanem jazzu, kot je glasbo na plošči Cerberus Hotel – Jazzitette poimenoval, avtor in pevec Jani Kovačič.
Danes ob 20.30 jo bo skupaj z Big Bandom RTV Slovenija (v posebni
postavitvi) in dirigentom Igorjem Lundrom premierno predstavil v Klubu
Cankarjevega doma.
Življenje v hipermarketu
Kovačič trdi, da je plošča, ki so jo pohvalili številni domači glasbeni
kritiki, moderna tudi zaradi besedil, saj gre za moderno izražanje človeka,
ki "izreka, kar hoče dejansko prikriti, ampak hkrati razkriva". Besedila
opevajo neštete človeške prevzetnosti. "Pesem z naslovom Delirij
povprečnosti – Simulaker na primer govori o življenju v hipermarketu," v
smehu pojasnjuje Kovačič.
Popolna osama
Naslov je plošča dobila po možganski skorji (cerebralnem korteksu) in
mitološkem psu. "V možganski skorji se zbirajo naši vtisi in zaznave, ki se
potem procesirajo v globlje sfere možganov. Tukaj se zatakne, saj vedno
obstaja dvom, ali je res, kar vidimo," pojasnjuje Kovačič in dodaja, da se
naslov navezuje tudi na mitološkega psa Cerberusa, ki čuva duše, da ne
uidejo na plano.
"Tako naša glava deluje kot Cerberus Hotel. Našim mislim in zaznavam se ne
pusti na plan. To je v bistvu subjektivizem evropske tradicije, ki je z modernimi tehničnimi sredstvi prišel v takšno osamo, da se še razmnožujemo
ne več," še pravi za konec.
