Ko je Zlatan Ljubijankić sredi prvega polčasa kot prvi nogometaš v zgodovini prenovljenega Ljudskega vrta poslal žogo na streho stadiona, se ni zdelo, da bi lahko zadel. To je bila le krinka.
Lepo je igrati na Wembleyju, a je lepše premagati Poljsko doma.
Zlatan Ljubijankić
|
|
"Res sem vesel, da sem na koncu zadel," je Ljubijankić po koncu tekme dejal za Žurnal24. "Med tekmo sem imel že nekaj priložnosti, tako da ... Kaj naj rečem – moramo biti zadovoljni, saj s 5:0 ni lahko premagati nikogar. Mislim, da smo odigrali konkretno tekmo, zadeli petkrat in imeli še nekaj priložnosti. Na koncu mislim, da so te tri točke lepa spodbuda za naprej."
Izkoristek, kot se spodobi
|
Tekma proti
San Marinu je bila prva, ki jo je Ljubijankić začel od prve minute. Do srede je
napadalec Genta v kvalifikacijah za SP 2010 zbral borih
85 minut
igre, v katerih je tudi enkrat zadel (proti
Severni Irski). Skupaj s sredino tekmo ima na računu
175 minut igralnega časa, kar pomeni približno en gol na eno tekmo. Ni slabo.
|
In prav naslednje kvalifikacijske nasprotnike je Slovenija s sredino zmago preskočila. Za vodilnima mestoma, ki (eno neposredno, drugo ne) vodijo v Južno Afriko, zdaj zaostaja za dve oziroma štiri točke. Tudi »slovenski Belgijec« je mnenja, da je skupina 3 vse prej kot odločena: "Še enkrat igramo s San Marinom – kot smo videli danes, se moramo nadejati treh točk proti njim, tako da dve tekmi imamo, če hočemo na SP, moramo zmagati obakrat. Poljsko imamo doma, Slovaško smo že premagali, zakaj je ne bi tudi 'zunaj'?" Res je – le zakaj jih ne bi?