Maze: "Zdaj bo lažje smučati"

Kakšni so občutki zdaj, ko je kolajna v vaših rokah?

Občutki so enkratni! S tem je poplačan moj trud skozi celotno kariero. Tokrat se prvič na olimpijskih igrah počutim močno in konkurenčno ostalim dekletom. Brez težav se borim z najboljšimi in to je pravi užitek.

Ne, občutek ni bil zmagovalni. Na tej progi, ki ima ogromno valov, je bilo težko oceniti, kako mi je šlo. Nisem vedela, če sem morda izgubila preveč časa. Ko sem med tistimi številkami na ekranu zagledala dvojko, sem bila presrečna. Takrat sem dojela, da sem zares odpeljala enega boljših superveleslalomov.

Ste bili nervozni, ko ste spremljali tekmovalke, ki so štartali za vami?

Nisem bila nervozna, ker sem vedela, da sem naredila svoje. Ko prideš v cilj, ti kar odleže. Pustila sem, da se stvar razplete, ampak nekako sem verjela, da tudi Kanadčanka, čeprav pozna progo, ne bo boljša od mene. Tudi če bi me ena prehitela, bi še vedno imela kolajno. Tudi bron bi bil velik uspeh, srebro pa je še toliko večji.

Srebrna kolajna bo najbrž velika spodbuda za preostala dva nastopa tu v Kanadi.

Vesela sem. Oddahnila sem si. Na štartu ne veš, kaj bo. V superveleslalomu je samo ena vožnja, potem pa se tekma konča. Zdaj bo lažje tekmovati, kljub temu bo treba ostati zbran do konca. To mi je tokrat uspelo, poizkusila bom ponoviti še v veleslalomu in slalomu.

Se pravi, da kolajn še ni konec?

Možnosti so odprte, treba jih je izkoristiti. Eno sem zdaj izkoristila. Če bi prej v superkombinaciji bolje odsmučala, bi lahko imela zdaj že dve kolajni. Več možnosti imaš, več možnosti je, da se ti uresničijo sanje. Tokrat sem na olimpijskih igrah res super pripravljena. Na razpolago imam štiri discipline. Če ne gre v eni, gre pa v drugi.

Žurnal24 main

Kolajne so baje najtežje do zdaj. Zanimiva mi je zgodba, kako so jih naredili. Vsaka kolajna zase je unikat in vse kolajne skupaj sestavljajo neko sliko. To se mi zdi zelo zanimivo. Ta je najtežja tudi zato, ker je v njej vložen trud vseh, ki delajo z mano in moj trud skozi vso kariero. Enkratno!

Drži, da ste jo posvetili tudi Petri Majdič?

Ja, Petra je bila v mojih mislih od tiste tekme dalje. Ko ste bili vi že vsi obupani, sem sama nekako še verjela, da se lahko prebije na stopničke. Ko sem prišla iz tekme v restavracijo, se je ravno začenjal finale. Ko sem pogledala, kdo je na štartu in sem videla Petro, skoraj nisem mogla verjeti. Spremljala sem finale in navijala zanjo.

Vam je njen podvig dal dodatno spodbudo?

Ja. Če lahko ona poškodovana tekmuje na taki ravni, lahko tudi mi, ki smo zdravi, naredimo marsikaj. Veliko sem razmišljala tudi o tekmovalkah, ki so se v tej sezoni poškodovale v alpskem smučanju. Veliko jih je. Ne morejo tekmovati, jaz pa sem zdrava. Izkoristila sem to, kar imam in se na nek način spomnila tudi njih.

Kolajna je potrditev, da ste na dobri poti.

Ja, dobre rezultate sem imela že v prejšnji sezoni, v tej so se nadaljevali. Tako dobra še nikoli nisem bila. Ne fizično, ne psihično, ne po tehnični plati. Te zadeve so tako prepletene med sabo. Če nimaš ene, trpita drugi dve. Treba je biti popoln v vseh pogledih.

Imate kakšno sporočilo za Smučarsko zvezo Slovenije?

(Pogleda kolajno) Nimam.

Bo ta kolajna kaj spremenila v vaših pogajanjih z njimi?

Zdaj ni čas za to.

Neverjetni so. Ko sem prišla na cilj, je bila kar nekakšna tišina. Nisem vedela, kaj se dogaja, katera sem. Ponavadi vedno pogledam ljudi, kakšen je odziv. Ni bilo tistega navdušenja, kot sem ga vajena ob uspehih. Ampak tu šteje samo zlato. Zato so bili verjetno vsi malo razočarani, ker sem bila druga, ampak meni je bilo to super. Kasneje sem videla svoje navijače. Ni besed, da bi opisala, koliko mi to pomeni, da so ob meni.

Ste prvi, ki ste samostojni Sloveniji na zimskih olimpijskih igrah prinesli srebrno kolajno.

Težko je govoriti o tem. Bronasta kolajna Petre Majdič zame ni bronasta, ampak je kaj drugega.

Katera je zdaj vaša najmočnejša disciplina?

Še vedno ostajam pri veleslalomu, ker je to tudi tista disciplina, v kateri sem najdlje v vrhu in imam v njej največ zmag. Smučam se pa precej dobro v vseh.