Zbogom, frustracije

Pogovarjali smo se s Kevinom Newmanom Koradinom.

Naslov vaše zadnje plošče je bil Nothing to Loose (Nič za izgubiti), naslov novega albuma Regeneration in singla Adiu. Očitno se je veliko nabralo, če se od nečesa poslavljaš.
Vedno se od nečesa poslavljaš. Med vsako ploščo je bilo neko obdobje, ko nekaj zaključuješ in se začenja nekaj novega. Mogoče je bilo to zdaj izrazito, ker smo bili štiri leta aktivni na sceni in nismo imeli neke prave pavze. Tako sem šele po zaključeni turneji Nothing to Loose naredil enoletni premor, da sem znova uredil seznam prioritet in oživil ustvarjalno žilico, da bi videl, kaj novega lahko ponudim. Za avtorja ni hujšega, kot da delaš isto plato, samo z drugimi besedili. Zato, da bi uspešno naredil to regeneracijo, moraš imeti pavzo.

Koliko je na vse skupaj vplivala sprememba zasedbe? Je to zgolj tehnična zadeva?
Vplivalo je na ustvarjanje predvsem s tega vidika, da moraš delati z ljudmi, ki ti zaupajo. Ker če za tabo stoji bend, ki ti zaupa, so rezultati vedno boljši. Saj tisti, ki poznajo zgodbo skupine Tide, vedo, da sva bila vedno samo midva z Matejem (Bateličem, op. p.). Verjetno nas ljudje poznajo šele od plošče Nothing to Loose. Če pogledaš album Seven Days, pa vidiš, da je narejen z drugo zasedbo. In zdaj sem spet delal spremembo.

Ali drži, da si ti slovenski Lenny Kravitz in si vsa glasbila na plošči odigral sam?
Ja, razen tolkal.

Kako pa je to videti, da morajo drugi igrati tvoje kompozicije?
Zapleteno (smeh). Ne, razložiš glasbenikom, kaj bi rad, in seveda deloma dovoliš improvizacijo, ker je potem tudi bolj pristen zvok. Tu je še prednost elektronske glasbe, ker so nekatere zadeve posnete na matrico in glasbeniki nanjo tudi igrajo.

Snemal si na Nizozemskem. So tam boljši pogoji za ustvarjanje?
Ne bi rekel, da so na splošno boljši, zame so boljši, ker poznam ljudi. Edina ovira pri ljudeh v glasbi, ki so profesionalci in vedo, je ta, da so po navadi zelo dragi. Ker so to moji prijatelji, jih še vedno plačaš, ampak je cena drugačna.

Tudi z besedili si šel v drugo smer ...
Ja, mogoče je malo več ljubezenskih besedil, ker sem imel pestro leto v tem smislu. Pravijo sicer, da glasbeniki naredijo najboljše plošče, ko so zaljubljeni ali pa ko se konča zveza. Mogoče je to res. Zdaj sem prvič tako ustvarjal, po končanem razmerju. Ravno pred dnevi sem malo analiziral in se čudil, kolikokrat se v tekstih pojavlja beseda love (ljubezen, op. p.).

"So she made you look like a fool" (Torej si bil zaradi nje videti tepec op. p.) - verz iz pesmi z novega albuma)?
Ne, ne. Ljubezen te naredi takšnega, ker se spremeniš in delaš stvari, ki jih s trezno glavo ne bi naredil.

V nekem drugem besedilu praviš, da si vsi zaslužimo drugo priložnost. Tudi Bush, Janša?
Ja, vsi si zaslužimo drugo priložnost tako in drugače. Tudi oni si jo zaslužijo kot ljudje, ki bi lahko naredili kaj dobrega, da popravijo to, kar so storili slabega.

S Primorske prihajajo zelo kvalitetni izvajalci, ki pa so nekako 'temni', molovski?
Ne bi vedel. Jaz nikoli ne ustvarjam na Primorskem, čeprav prihajam od tam.

Pa vplivi?
Tudi vplivi so bolj mednarodni. Mogoče zaradi vpliva Italije. Recimo v 80. letih je bila v Italiji scena zelo razvita, nekaterih skupin pa v Jugoslaviji preprosto nisi mogel slišati. Glede samih skupin na Primorskem pa sem jaz opazil, da smo perfekcionisti. Imamo pa tudi izjeme.

Zanimivo, jaz pa sem na plošči opazila veliko vpliva Depeche Mode in indie rocka ... Ali se motim?
To so dejansko bendi, ki sem jih sam največ poslušal, pa recimo U2. Ampak ko sem delal prvo plato, sem bil premlad, nisem imel samozavesti, da bi delal dejansko tisto, kar čutim. Mogoče mi je bilo takrat pomembno, da me okolje sprejema. Pri drugi plati smo se nekako našli z ostalimi člani skupine v tem klasičnem rocku. Zdaj pa sem ploščo delal popolnoma sam. Imel sem zaupanje založbe in delal sem tisto, kar je meni všeč.

In zdi se, kot da bi z albumom želel zadovoljiti širši krog poslušalcev? Ali si se želel približati mainstreamu?
Ne, ni to moja težnja. To je tisto, kar imam najraje. To je glasba, ki jo jaz poslušam doma. Jaz sem že dolgo v mainstreamu. Zadnje koncerte, ki sem si jih ogledal, so bili U2 in Coldplay, ne hodim na neke underground koncerte. Mislim, da mi je samo manjkala samozavest, da bi to delal. Mogoče zato, ker izhajam iz metala, kjer so zelo kritični do komerciale. To sem mogoče nekaj časa nosil s seboj, zdaj pa sem že toliko star, da mi je dejansko vseeno.

V promocijskem materialu je poudarjeno, da se poslavljaš od strahov in negativnih vplivov. Kaj pa pozdravljaš?
Pozdravljam prihodnost, mislim, da ni tako črna, če sam pri sebi spremeniš tisto, kar je negativnega, namesto da bi vedno kritiziral. Moramo iskati in videti pozitivno v ljudeh. Jaz se zdaj družim z ljudmi, ki imajo pozitiven odnos do življenja. So pa bili časi, ko sem silil v to negativo in potem bil depresiven – mislim, da smo vsi doživeli to fazo. V tem smislu pozdravljam prihodnost in iščem odprta vrata, namesto da silim z glavo skozi zid.