Šivic, ki se je rodil 2. februarja 1908 v Radovljici in umrl leta 1995 v Ljubljani, je zapustil
obsežen opus, v katerem je veliko klavirskih in komornih del, nekaj orkestralnih in
vokalno-instrumentalnih ter več samospevov in zborov z borbeno tematiko. Skladal je tudi
glasbeno-gledališka dela, med drugim opereto Oj, ta prešmentana ljubezen in opero Samorog.
Organizatorji razstave so v spremni zloženki zapisali, da se je Šivic v zgodovino slovenske
glasbe vpisal tudi kot pedagog, vendar pa je bil v prvi vrsti dejaven pianist in skladatelj. Vedno
znova si je zastavljal vprašanja o čistosti sloga, tehniki pisanja in estetski pravovernosti: biti
nov ali ostati lep, uspeti ali govoriti resnico?
Šivic je zelo pogosto obiskoval evropske festivale nove glasbe, saj je čutil odgovornost za
premikanje okornega kolesja slovenske glasbe, stavil je na izobraževanje. Kot so še zapisali
organizatorji, je Šivic leta ustanovil Collegium musicum, društvo za izvajanje sodobnih del
"in v napornem prepričevanju poslušalcev vztrajal deset let".
17
ogledov
Poklon Pavlu Šivicu
Pod naslovom Življenje ni paznik, je delavni dan bodo v Narodni in univerzitetni knjižnici odprli razstavo, posvečeno stoti obletnici rojstva skladatelja, pianista in pedagoga Pavla Šivica.
