Bolečin zaradi padca na Flandriji ne čutim več in se že lahko normalno vozim. Alessandro Ballan

Najstarejša klasika iz paketa treh dirk ( Po Flandriji , Gent–Wevelgem , Pariz–Roubaix) je dirka Pariz – Roubaix , ki je z leti pridobila številne različne nazive, najbolj pa je znana po dveh, in sicer kot Severni pekel in kot Kraljica klasik . Dirka, ki ob ceste vedno privabi na tisoče gledalcev, bo na sporedu v nedeljo.

Prvih tristo kilometrov
Dirka Pariz–Roubaix je bila prvič izvedena 19. aprila 1896, na idejo o organiziranju take preizkušnje pa sta prišla lastnika tekstilne tovarne Théo Vienne in Maurice Perez . Njuno idejo sta uresničila Paul Rousseau , direktor športnega časopisa Le Velo , in urednik Victor Breyer . Na startu prve, tristo kilometrov dolge izvedbe se je pojavilo kar 188 kolesarjev, ki so se na pot podali iz parka Bois de Boulogne . To preizkušnjo je dobil Josef Fischer , ki je za nagrado prejel tisoč frankov. Kraj starta dirke se je iz leta v leto prestavljal in šele od leta 1977 naprej se kolesarji na več kot 250 kilometrov dolgo pot odpravijo iz Compiegneja , mesta ki se nahaja kar 80 kilometrov severno od Pariza.

Kolesarji se na treningu približujejo Arenbergu. © AFP

Želje gledalcev: Trpljenje kolesarjev
Značilnost te dirke je od samega začetka samo ena, in sicer zelo slabo tlakovane ceste. Med granitnimi kockami so večcentimetrske luknje, ki kolesarjem še bolj zagrenijo življenje kot sama dolžina dirke. In vendar je prav to tisto, kar dirki daje pravi pomen. Ker se je v preteklosti popravilo številne ceste, so morali organizatorji iz leta v leto iskati nove poti, po katerih bi lahko peljali kolesarje in na katerih bi lahko gledalci občudovali svoje idole, zanje navijali ter uživali ob pogledu na njihove izmučene, od blata in pogosto tudi od krvi umazane obraze. Seveda, gledalcev se ne sme razočarati in zato se vedno najdejo nove poljske poti, po katerih avtomobili sploh ne vozijo več. Tu se, z izjemo dneva, ko se po njih peljejo kolesarji, vozijo samo še kmetje s traktorji.

52 kilometrov tresenja
Pred dnevi so organizatorji dirke dokončno potrdili traso nedeljske preizkušnje in še enkrat ocenili odseke tlakovanih cest. Do večjih sprememb ni prišlo, saj bo na 259,5 kilometra dolgi dirki tudi tokrat 28 "kockastih" odsekov, od tega so kar trije ocenjeni s petimi zvezdicami, kar pomeni, da so najzahtevnejši. Zmagovalca navadno dokončno določita šele Mons-en-Pévèle in dobra dva kilometra dolg Le Carrefour de l’Arbre , ki se nahaja 15 kilometrov pred ciljem. Oba sta obogatena še s številnimi nižjekategoriziranimi odseki.

Tom Boonen je najresnejši kandidat za zmago. © AFP

Pet zvezdic pa si je, tako kot vedno, prislužil tudi znameniti Trouée d'Arenberg . Odsek, ki se nahaja na 163. kilometru, so na dirko prvič uvrstili leta 1968, ko ga je odkril amaterski kolesar Jean Stablinski . "Sicer ne odloči, kdo bo zmagal na dirki, zagotovo pa odloči, kdo ne bo," je Arenberg, ki so ga organizatorji zaradi slabega stanja kar nekajkrat umaknili z dirke, opisal Stablinski. Na Arenberg ima zagotovo slabe spomine tudi trikratni zmagovalec te dirke Johan Museeuw , ki je leta 1998 prav tukaj grdo padel in si hudo poškodoval nogo, zaradi česar se kar nekaj časa ni vrnil v kolesarsko karavano.

Belgijci so najuspešnejši
Mesto med najuspešnejšimi kolesarji na tej dirki si brez dvoma zasluži Belgijec Roger De Vlaemick , ki je v Roubaixu slavil kar štirikrat. V njegovem času pa je vozil še nekdo, in sicer njegov sonarodnjak "Kanibal" Eddy Merckx , ki je na Severnem peklu slavil trikrat, enkrat celo s prednostjo več kot petih minut pred zasledovalci, kar ne prej ne pozneje ni uspelo nikomur več. Trikrat je uspelo zmagati še petim kolesarjem: Octaveju Laizeju, Gastonu Rebryju, Riku van Looyu, Francescu Moserju in prej omenjenemu Museeuwu. Belgijci tudi trdno držijo prvo mesto v številu zmag, saj so slavili kar 47-krat, njihovi najbližji zasledovalci so Francozi, ki so obstali pri 30 zmagah.

Vsi se strinjajo. Roubaix dobi pravi pomen šele ob slabem vremenu. Tukaj lahko vidite vožnjo Servaisa Knavna na zadnjem z granitnimi kockami tlakovanem odseku Le Carrefour de l’Arbre. © AFP

Zmagovalci zadnjih let

2007: S. O’Grady (AVS) 2006: F. Cancellara (ŠVI) 2005: T. Boonen (BEL) 2004: M. Backstedt (ŠVE) 2003: P. Van Petegem (BEL)

Favorita sta Boonen in Cancellara
Seveda se vsako leto vsem zastavlja eno vprašanje. Kdo bo zmagal? Nič ne zgrešimo, če rečemo, da sta najresnejša kandidata za vrh domačin Tom Boonen (Quick Step), ki ima na voljo zelo močno ekipo, in Švicar Fabian Cancellara (CSC). Boonen, sicer zmagovalec leta 2005, se bo želel oddolžiti za nastop na Dirki po Flandriji, kjer se je moral podrediti klubski taktiki in v zadnjih kilometrih pomagati poznejšemu zmagovalcu Stijnu Devolderju. Cancellara je tu slavil pred dvema letoma. Takrat je z izjemno vožnjo v zadnjih kilometrih deklasiral tekmece. Mu to lahko uspe tudi letos?

Moštvo CSC, kjer vozita zmagovalca zadnjih dveh let na treningu v gozdu Arenberg. © AFP

Seveda pa je krog favoritov zelo širok, zato ne smemo pozabiti niti na Italijana Alessandra Ballana (Lampre), ki je potrdil, da je v dobri formi, čeprav mu na Dirki po Flandriji ni uspelo ubraniti lanske zmage: "Počutim se dobro in sem pripravljen. Bolečin zaradi padca na Flandriji ne čutim več in se že lahko normalno vozim. Moja forma pa je blizu optimalni."

Vedno med najboljšimi, nikoli pa na samem vrhu, sta pogosto bila tudi Juan Antonio Flecha in Leif Hoste , ki je že razkril, kako bo dirkal tokrat: "Ostane mi samo ena možnost. Da se držim najboljših, zmago pa prinesejo malenkosti med samo dirko." Za konec naj omenimo še nekaj kolesarjev, ki bi v Roubaix lahko pripeljali med najboljšimi: George Hincapie, Andreas Klier oba High Road), lanski zmagovalec Stuart O'Grady (CSC), Steffen Wesseman (Cycle Collstrop), Thor Hushovd (Credit Agricole), Nick Nuyens (Cofidis), Magnus Backstedt (Slipstream) in Stijn Devolder (Quick Step).