Ali je bil starogrški filozof Platon kdaj neprijazen? Tega ne vemo, z veliko gotovostjo pa lahko trdimo, da je kdaj pa kdaj izvedel preprost gib ter iztegnil sredinski prst. Kajti iztegnjeni sredinski prst s svojim nedvoumnim pomenom je tako kot koncept demokracije in dela velikih filozofov del več kot dva tisoč let stare dediščine starih Grkov. V ZDA in v Evropi je pokončni sredinec tako priljubljen kot sir feta ali demokratična skupščina.
Iztegnjeni sredinec ima povsod po svetu enak pomen in znanstveniki so že večkrat poskušali razvozlati njegovo sintakso in semantiko. Tudi psihologa Jesse Chandler in Norbert Schwarz, ki sta svoje ugotovitve zapisala v najnovejši izdaji Journal of Experimental Social Psychology. Psihologa sta se osredotočila na čustveni učinek govorice telesa tistih, ki iztegujejo prst, pri tem pa izhajala iz domneve, da obstajata dve zvrsti govorice telesa: naravna, ki je lastna vsem ljudem, in priučena.
Kretnje, skupne človeku in živalim
"Ali priučene kretnje sproščajo enaka čustva kot prirojene kretnje?" To vprašanje je bilo
vodilni motiv raziskovalcev. Skomiganje z rameni denimo povsod po svetu razumejo kot izraz nemoči
ali nevednosti. Gre za kretnjo, ki jo mati narava položi vsakemu človeku v zibelko. Med
znanstveniki po svetu vlada soglasje, da je skomiganje z rameni tako neodtujljivi del naših
nagonov, da je njene zasnove možno opaziti celo pri konjih, levih, psih in opicah. Kadar se namreč
naštete živali počutijo ponižane, glavo potisnejo navzdol.
Iztegnjeni sredinec sprošča slaba čustva
Toda kaj je s priučeno telesno govorico? Ali lahko neka umetna kretnja pridobi takšen pomen,
da se fizično vtetovira v človeka? Chandler in Schwarz sta izbrani skupini študentov razložila, da
je popoln raziskovalni objekt, ki lahko odkrije povezavo med premikanjem mišic in zmožnostjo
branja (te povezave v resnici ni). Študentom sta naložila branje teksta o podnajemniku
Donaldu, ki ni želel plačati najemnine, ker njegov najemodajalec ni hotel
popraviti neke hude okvare v stanovanju. Podrobnosti zgodbe so bile zelo dvoumne, zato je bil
Donald za ene siromak, za druge pa nelegalen stanovalec.
Študenti so dobili nalogo, da med branjem na roki iztegnejo bodisi kazalec bodisi sredinec. Nato sta raziskovalca študente zaprosila, da opišejo svoje občutke. Rezultati so bili zelo pomenljivi: tisti študenti, ki so iztegnili sredinec, so v nasprotju s tistimi, ki so iztegnili kazalec, poročali o zelo negativnih občutkih. Donalda so imeli za zlobo, za izkoriščevalca.
"Kretnja z iztegnjenim kazalcem prinese s sabo slabe misli. Tudi če se iztegnjenega kazalca sploh ne zavedamo," sta zapisala znanstvenika in dodala: "Ko bomo naslednjič srečali podnajemnika Donalda, moramo dobro premisliti, kateri prst bomo iztegnili. Tudi če kretnje ne opazimo, bo vplivala na našo duševnost."
Prstanec prevzel vlogo sredinca
V nasprotno smer pa gredo raziskave nemškega znanstvenika
Reinharda Krügerja.
"Večina teh kretenj ima seksualni pomen. V antiki je bil sredinec znan kot digitus impudicus
oziroma kot razvratni prst. Prvotno so ga imenovali digitus medicinalis, saj so z njim
zdravniki nanašali razna mazila. Toda ko je v antiki sredinec postal simbol falusa,
je vlogo medicinskega prsta prevzel prstanec," je Krüger zapisal v knjigi
Etimologija gest.
