Podatki slovenskih porodnišnic kažejo, da se je v prvi polovici letošnjega leta rodilo približno toliko ali celo nekaj več otrok kot v enakem obdobju lani. Leta 2008 je bilo povprečno število živorojenih otrok na žensko v rodni dobi 1,53, leto prej pa 1,38 otroka.
"Podatek je spodbuden in pomeni, da se rodnost dviguje, to pa še ne pomeni rešitve, število
prebivalcev v Sloveniji še vedno narašča zaradi doseljevanja," pravi
Lojze Gosar, strokovnjak za demografijo. Za dolgoročno obnavljanje prebivalstva bi
morala vsaka ženska roditi povprečno 2,1 otroka.
Varuške/A. Š. |
Varstvo. Cene varušk se od regije do regije spreminjajo. Za osemurno varstvo
starši plačajo od 170, pa tudi več kot 500 evrov na mesec. Seveda je veliko odvisno od tega, ali je
varuška najeta na črno in ali bo pazila samo vašega ali še kopico drugih otrok.
|
V krizi manj otrok
"Urgentnosti se ta trenutek ne zavedamo, večinoma se v času gospodarske krize rodnost
zniža," opozarja predsednik društva Družinska pobuda
Tomaž Merše
. "Recesija ima lahko zelo negativen vliv," potrjuje tudi profesor Gosar.
"Recesija pa ima lahko posredno tudi pozitiven vpliv, če recimo zaradi nje padejo cene
stanovanj. Vendar se pri nas to še ni zgodilo," dodaja.
Negotovost mladih
"Najbolj pereča zadeva v Sloveniji je zaposlovanje staršev oziroma mladih," na
vprašanje, kaj so glavni razlogi, da se mladi pari ne odločajo za več otrok, odgovarja Merše. Po
podatkih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je kar 70 odstotkov mladih zaposlenih v negotovih
oblikah dela.
Nosečnice brez službe
"Ogromno žensk pred nastopom porodniškega dopusta izgubi službo. Ker so zaposlene za določen
čas, jim pogodbe, ko zanosijo, ne podaljšajo. Poznam primer mamice, ki ima tri otroke in je pri
vsakem izgubila službo," razlaga Merše.
"Potrebovali bi spodbude za delodajalce, da bi zaposlovali starše po vrnitvi s starševskega
dopusta, in spodbude, zaradi katerih bi s starši sklepali delovna razmerja za skrajšan delovni
čas," še pove Merše in doda, da gre za ideje, ki so bile že leta 2000 vključene v
predlog zakona o starševskem varstvu, vendar je LDS po zmagi na volitvah te predloge črtala.
Nadaljuje še, da stranke, ki sestavljajo sedanjo vladno koalicijo, za tovrstne spodbude, ki bi
okrepile rodnost, nimajo veliko posluha.
Spodbude za povečanje rodnosti bi morale zajeti tako starše kot delodajalce.
1. Nižji davki . Minister Križanič je za povečanje rodnosti napovedal možnost dodatnega znižanja davkov za starše.
2. Subvencije za delodajalce . Država naj delodajalcu za zaposlene s skrajšanim delovnim časom subvencionira del regresa ter del stroškov za prehrano.
3. Prispevek za pokojnino . Pri plačilu prispevkov za pokojninsko zavarovanje naj delodajalec dobi popust glede na število otrok, ki jih zaposlena mati vzdržuje, predlaga Družinska pobuda.
4. Varstvo otrok . Družinska pobuda predlaga tudi varstveni dodatek za otroke, ki niso vključeni v vrtec.
5. Beneficiranje staršev . Pravice iz pokojninskega sistema naj bodo odvisne od števila otrok zavarovanca, še en predlog Družinske pobude.
6. Stanovanjski dodatek . Družinska pobuda predlaga posebne olajšave ali stanovanjski dodatek glede na število otrok.
7. Volilna pravica . Starši naj dobijo volilno pravico v imenu svojih mladoletnih otrok, predlaga Mihael Jarc, mestni svetnik.