Odlični pogoji dela v izobraževanju

Visoka so predvsem sredstva na posameznega učenca, pa tudi delež izdatkov glede na bruto domači proizvod. Minister za šolstvo in šport Milan Zver je ob tem poudaril, da so se v primerjavi s podatki raziskave bistveno izboljšale tudi učiteljske plače. Izsledki raziskave kažejo, da se je pomembno povečal prostor, ki je na razpolago učencu, kar po besedah ministra ni toliko posledica manj številčnih letnikov v šolah, temveč predvsem investicij v prostorske kapacitete. Pozitivno podobo kažeta tudi deleža finančnih vlaganj in vključenosti prebivalstva v izobraževalni proces.

Podrobnejšo analizo je podal Mitja Sardoč s pedagoškega inštituta, ki je v raziskavi sodeloval kot predstavnik omrežja za učno okolje in kurikulum. Po deležu izdatkov za izobraževanje spada Slovenija v povprečje 29 držav OECD, po deležu prebivalstva z dokončano srednjo šolo pa se uvršča na visoko peto mesto. Tudi delež javnih in zasebnih izdatkov v izobraževalne ustanove v bruto domačem proizvodu nas uvršča nad povprečje. Slovenija visoko kotira tudi pri stopnji vpisa 15- in 19-letnikov. Zanimivi so še drugi podatki. Tako imamo po skupnem številu ur pouka za starostno skupino od 7 do 14 let, če upoštevamo le načrtovani kurikulum, ene izmed najmanj obremenjenih učencev. Pozitivno je tudi dejstvo, da ima Slovenija v povprečju ene izmed najmanjših razredov.

Dejstvo je sicer, da je plača učiteljev po omenjenih podatkih primerljivo nizka. Ob tem minister opozarja, da podatki ne upoštevajo BDP posameznih držav. Še pomembnejše pa je dejstvo, da so plače učiteljev trenutno precej višje kot v obdobju, ki ga je zajela raziskava. Povprečna plača učiteljev je namreč od leta 2004 do danes narasla kar za tretjino.