Kot je po srečanju s prvaki parlamentarnih strank dejal premier Borut Pahor se bo vrh slovenske politike sešel s slovenskim delom mešane komisije za vprašanje meje s Hrvaško in se seznanil z njenim poročilom v Šmarjeških Toplicah. Nato pa bo vlada odločila, ali naj komisija nadaljuje z delom, je povedal premier Borut Pahor. Ob tem je znova zagotovil, da bo vrh slovenske politike, pa tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko, "vselej sprotno informiran o vseh novostih, ki jih bo deležen ta predmet političnega odločanja". Glede mediacije ali morebitnih drugih rešitev po besedah premierja ni še nobene dokončne odločitve.

Čas za srečanje s Sanaderjem
Pojasnil je še, da je bila mešana komisija ustanovljena zato, da ugotovi, ali se slovenska in hrvaška stran lahko sporazumeta o načelih in morebitni izbiri arbitra. "Kolikor sem obveščen, komisija ni prišla do skupnega stališča ne glede prvega ne glede drugega," je dejal Pahor. To po njegovem pomeni, da mora tako slovenska kot hrvaška politika oceniti stanje, v katerem smo se znašli. Predsednik vlade zato meni, "da bi bilo srečanje s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem primeren način za to, da nakažemo nekatere poti, po katerih bi nadaljevali poskus reševanja tega zapletenega vprašanja".

Komisija ustanovljena leta 2007

Mešano komisijo sta ustanovili vladi Janeza Janše in Iva Sanaderja leta 2007. Njena naloga je priprava pravnega okvira za reševanje vprašanja meje pred tretjo stranjo oziroma sporazuma, ki ga morata državi skleniti pred začetkom postopka pred tretjo stranjo. V njem bi morali določiti predmet spora, arbitra, pravno osnovo in postopke. Ker gre za meddržavni sporazum, bi ga morala pred začetkom postopka ratificirati še oba parlamenta.

Sanader pa je v saboru izjavil, da se Hrvaška ne bo odpovedala blejskemu dogovoru iz avgusta 2007, ki je določil oblikovanje skupne komisije za določanje spornih točk na državni meji in pravni okvir za urejanje problema na mednarodnem sodišču. Kot je dejal, sta omenjeni dogovor podprli obe strani. "Če bi se odpovedali dogovoru, bi to pomenilo, da se nekdo ne počuti dovolj močnega, da argumenti zanj niso dobri in da ima slabšo pozicijo. Ne želim si, da bi se Slovenci tako počutili, naj bodo prepričani. Z argumenti bomo šli na Meddržavno sodišče, kdo bo imel boljše argumente, naj odloči sodišče, oba parlamenta naj bi se obvezala, da bosta sprejela odločitev sodišča," je ponovil predsednik hrvaške vlade.

Šrot: Hrvaška še vedno prejudicira mejo
Vodja SLS Bojan Šrot je po sestanku parlamentarnih strank ponovil, da je njegova stranka proti ratifikaciji vstopa Hrvaške v zvezo Nato, saj so v dokumentaciji, ki jo je predložil Zagreb, vsaj štirje sporni dokumenti, ki prejudicirajo mejo med Slovenijo in Hrvaško. Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je poudaril, da mešana komisija ni opravila svojega dela. "Naš del komisije je bil pod vplivom hrvaške strani," je zatrdil Jelinčič. Po njegovih besedah je skrajni čas, da slovenski del komisije preneha delovati v sedanji obliki in da se vodja slovenskega dela komisije Miha Pogačnik umakne s položaja ter da "zadevo vzamejo v roke tisti, ki jim je kaj do Slovenije, ne do denarja".

Komisija brez vidnejšega napredka
Slovensko-hrvaška komisija strokovnjakov za vprašanje meje se je sicer strinjala, da je treba razsojati o stanju na dan 25. junij 1991. Kot je po zasedanju pojasnil predsednik slovenskega dela komisije Miha Pogačnik, so se tudi strinjali, da ni načelnih zadržkov za možne štiri forume, ki bi lahko presojali o meji, ki so jih predlagali, "v kolikor bi bili rešeni dve veliki vprašanji"  – uporaba načela zunanje pravičnosti ex aequo et bono pri pooblastilih mednarodnemu sodišču in "katera območja in sektorji tako na kopnem kot na morju bodo predloženi pred tretjega v odločanje kot predmet spora".

Na kopnem, pri spornih območjih, gre tako po besedah Pogačnika za predvsem politično vprašanje. "Na morju pa v tem trenutku še nismo uspeli oblikovati skupne formulacije, ki ne bi prejudicirala stališč ene ali druge države glede tega, kateri morski pasovi državam pripadajo v skladu z njihovim razumevanjem in notranjo zakonodajo," je dejal. Predsednik hrvaškega dela komisije Davorin Rudolf pa je izrazil obžalovanje, ker Pogačnik njegove pobude, da bi komisija nadaljevala z delom, ni sprejel in ocenil, da so se v 18 letih najbolj približali rešitvi spora, tako da vseeno upa v nadaljevanje dela komisije.