Italijani izbirajo v nedeljo in ponedeljek nove člane obeh domov parlamenta, to je senata in poslanske zbornice, posredno pa bodo določili tudi novega stanovalca palače Chigi, oziroma novega predsednika vlade, ki bo soočen s težkimi nalogami. Državo pestijo šibka gospodarska rast, visoka inflacija ter rastoča brezposelnost mladih. Te teme so tudi prevladovale v predvolilni kampanji, obe glavni politični stranki, desnosredinska Ljudstvo svobode in levosredinska Demokratska stranka, pa sta napovedovali, da bosta v primeru zmage znižali javno porabo in davčno razbremenili državljane.
Predčasnih parlamentarnih volitev, ki bodo določile nove člane obeh domov parlamenta, so se udeležili že vsi vidnejši politiki. Med prvimi je državljansko dolžnost izpolnil predsednik republike Giorgio Napolitano. Ob prihodu na volišče v Rimu je požel velik aplavz tam prisotnih volilcev. Bučnega navdušenja privržencev je bil deležen tudi medijski mogotec Silvio Berlusconi, oziroma "Vitez", kot ga kličejo prijatelji, ki je glasoval na volilnem mestu v Milanu. Njegov glavni izzivalec Walter Veltroni, pa je v dolgi vrsti ljudi pred voliščem v Rimu čakal cele pol ure, preden je lahko oddal volilni listič.
Na volišča se je do 19. ure podalo 48,9 odstotka volilnih upravičencev, kar je manj kot na zadnjih parlamentarnih volitvah pred dvema letoma, ko je ob isti uri volilna udeležba dosegla 52,2 odstotka.
|
Valter Veltroni je že oddal svoj glas. © Reuters
|
Javnomnenjske raziskave napovedujejo zmago vodje desnosredinske opozicije Silvia Berlusconija (71), ki je bil doslej že dvakrat na čelu italijanske vlade. Glavni Berlusconijev politični nasprotnik je dosedanji rimski župan Walter Veltroni (52), vodja levosredinske Demokratske stranke (PD), ki bo poskušal zbrati več glasov kot Berlusconijeva skupina Ljudstvo svobode (PDL).
Italija bo tako dobila že 62. povojno vlado. Do volitev prihaja sicer le dve leti potem, ko je
vladno krmilo prevzel dosedanji levosredinski premier
Romano Prodi, ki je bil 24. januarja prisiljen odstopiti, potem ko je iz vlade
izstopila katoliška stranka Udeur nekdanjega pravosodnega ministra
Clementeja Mastelle.
Poleg parlamentarnih volitev bodo potekale tudi delne lokalne volitve, in sicer v treh
deželah (Furlaniji - Julijski krajini, Aosti in na Siciliji) ter v 13 pokrajinah in 500 občinah.
Volišča, po vsej državi jih je okoli 61 tisoč, so bila v nedeljo odprta od 8.
do 22. ure, v ponedeljek pa bodo od 7. do 15. ure.
Budin: "Ohraniti normalni pluralizem"
Pred volitvami smo se pogovarjali z
Milošem Budinom, edinim slovenskim poslancem v stari sestavi senata italijanske
republike. Senator v sestavi razpuščenega parlamenta meni, da narodnostna pripadnost ne sme biti
politična kategorija, sicer postane plen in sredstvo politične igre.
|
|
|
Miloš Budin, edini slovenski poslanec v stari sestavi senata italijanske republike © Veronika Rupnik |
Javnomnenjske raziskave prednost dajejo Berlusconiju. Velika večina Slovencev v Italiji pa podpira levosredinsko opcijo. To tradicionalno usmeritev potrjujejo tudi izkušnje zadnjih let, saj je Berlusconijeva vlada (2001–2006) zavirala izvajanje zaščitnega zakona, Prodijeva pa ravno obratno. Zato se nadejamo, da so javnomnenjske raziskave prenagljene.
Kaj pa, če zmaga Veltroni, ki ima slovenske korenine?
Veltronijeva vlada bi nadaljevala s pozitivno izkušnjo Prodijeve, z uresničevanjem zakonskih določb ter spodbujanjem dejavnega vključevanja Slovencev v javno življenje in odločanje. V zadnjih letih je bil zakon o varstvu manjšine deblokiran, ustanovila se je dvojezična šola v Videmski pokrajini, v Trstu so začeli izdajati dvojezične osebne izkaznice, ustanovili so se državni uradi za dvojezične dokumente.
Kje vidite napake slovenske manjšine? Bi se morali povezati v slovenske stranke ali se pridružiti italijanskim?
Prav bi bilo, da bi se Slovenci čim bolj organizirano združevali in povezovali, posebno na področju kulturnih, športnih in drugih družbenih dejavnosti. Na političnem področju pa je po mojem mnenju bolje ohraniti normalni pluralizem, ki je med ljudmi naravno prisoten.
