Ameriški “prenosnik” ljubezni je svoje glavno življenjsko vodilo Naj vlada ljubezen v obliki glasbe predstavil na festivalu No Borders v sredo, 29. junija v Trbižu.
Tromesečni evropski del turneje Let Love Rule, poimenovane po prvencu iz leta 1989, se je
Lenny Kravitz odločil zaključiti ravno v Italiji. Zanimivo, saj so bili Italijani
kot ponavadi tudi tokrat malce okamenela publika. Tudi, če so dali vse od sebe, se to še vedno ne
more primerjati z rockerskimi publikami drugod po Evropi. Obisk je bil velikosti imena primeren,
saj je bil trg Unita, ki sprejme maksimalno 2.500 obiskovalcev, namreč natrpan do točke, ko je bilo
premikanje (razen v prvih vrstah parterja) še vzdržno. Ni dosti manjkalo, da bi se vse obrnilo v
gužvo in prerivanje. S to turnejo, s katero je promoviral predvsem najnovejši album It Is Time For
A Love Revolution, je obeležil dvajseto leto ustvarjanja.
Nekaj skromnih minut pred 22. uro so se na odru pojavili Kravitzovi sobendaši, ki so odprli
večer s komadom Freedom Train. Lenny je pred svoj mikrofon stopil nekaj trenutkov kasneje in
koncert je zaživel v vsej svoji polnosti. Odrska osvetlitev belih luči je bila takrat v celoti
usmerjena v Kravitza, ki je spominjal na angela. Odet je bil v črno do in okoli vratu (suknjič in
šal). Še posebej šal oziroma način, kako si ga je popravljal, je pri publiki na začetku sprožilo
nekaj posmeha, vendar zvezdika iz New Yorka pri vsej vročini na odru očitno ni oviral. Nekako tako,
kot bi rekel Gallagher mlajši:
“Če si dovolj kul, ti tudi v šalu ni vroče”.
|
|
V množici je Lenny opazil punco na vozičku, ki ji je pomagal, da so jo
varnostniki spravili pred oder ter z njo poklepetal. © Goran Mlakar
|
|
Glasbeno je hodil po najprepoznavnejših stopinjah šestih plošč (Let Love Rule, Mama Said,
Are You Gonna Go My Way, 5, Baptism, It Is Time For A Love Revolution), dotaknil pa se ni
repertoarja s plošč Circus in Lenny. Skromnih štirinajst komadov, kolikor smo jih lahko slišali, so
glasbeniki izvedli v dveh dodatkih. Repertoar je bil “ujet” v rockerski primež. Začelo se je namreč
s komadi, kot sta Freedom Train ter Bring It On, končalo pa z American Woman, Fly Away ter Are You
Gonna Go My Way. Pihalna sekcija benda je pogosto “solirala”, precej je bilo tudi improvizacijskih
vložkov. Podaljševani verziji komadov (I'll Be Waiting, Always On The Run) sta delovali spontano in
raznoliko, pri slednjem je prišel do izraza kitarist
Craig Ross
. Kravitz se je nekajkrat sprehodil do prvih vrst. Enega od obiskov
publike je izkoristil za poseben podvig reševanja. V množici je namreč opazil punco na vozičku, ki
ji je pomagal, da so jo varnostniki spravili pred oder ter z njo poklepetal. Pred izvedbo komada
Let Love Rule se je zahvalil ljudem za obisk ter izrazil svoje dobre občutke o iztekajočem se
koncertu. Za konec je poprosil občinstvo, če jih lahko enkrat “ pritisne” na svoj fotoaparat in
nato naredil sto in eno fotko. Mogoče pa bo slike iz Trbiža objavil na svojem Facebooku.