Posledice možganske kapi so zelo različne, od takojšnje smrti pa vse do zelo blagih, ki hitro izginejo. Tako se lahko zdravstveno stanje bolnikom popravi nazaj do tistega pred kapjo.
"Približno ena tretjina bolnikov, ki utrpi možgansko kap, umre, ena tretjina ostane zmerno in
težje prizadeta, ena tretjina pa ima le minimalne posledice," nam je povedala
Bojana Žvan, predstojnica Kliničnega oddelka za vaskularno in intenzivno
nevrološko terapijo Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Minister za zdravje
Borut Miklavčič, ki je pretekli teden utrpel zamašitev manjše arterije v
možganskem deblu in posledično manjši infarkt, spada v tretjo tretjino.
Okrevanje nekaj tednov
Bolniku, ki je utrpel manjšo možgansko kap, se lahko po besedah Žvanove nevrološki znaki povsem izboljšajo, bolnik pa lahko živi enako kakovostno kot pred njo. "Proces okrevanja po možganski kapi je vsota spontanega nevrološkega izboljšanja zaradi plastičnosti možganov in dejavnosti zgodnje rehabilitacije," je pojasnila zdravnica.
Najhitrejše nevrološko in funkcionalno okrevanje poteka v prvih treh mesecih, pri 95 odstotkih bolnikov pa je zaključeno znotraj šestih mesecev.
Bolniki z manjšo možgansko kapjo pa lahko okrevajo v nekaj tednih ali prej. "Bolnik med zdravljenjem ne sme nepremično ležati v postelji, temveč ga je treba spodbujati in motivirati, da se čim bolj osredotoči na rehabilitacijo," je povedala.
Predhodnica možganske kapi
Možganska kap ima pogosto predhodnico, ki jo zdravniki imenujejo TIA (tranzitorna ishemična ataka ali predhodni ishemični napad). Pri TII nevrološki znaki, ki se ne razlikujejo od tistih pri pravi možganski kapi, izzvenijo najpozneje v 24 urah.
Kot napovednik za možgansko kap v možganskem deblu se pojavlja pri približno vsakem petem
bolniku.
"Če v takšnih primerih hitro ukrepamo, lahko preprečimo kar 80 odstotkov velikih ali usodnih
možganskih kapi," opozarja Bojana Žvan.
Tiha možganska kap
"Ljudje pogosto ne opazijo tihe možganske kapi," ocenjuje Žvanova.
Pozorni morajo biti že na najmanjše nevrološke znake, kot so blago zatikanje pri govoru, težave pri izražanju, priostren ustni kot in mravljinčenje ter/ali nemoč v roki in/ali nogi ene strani telesa. V tem primeru je treba obiskati zdravnika.
|
V zadnjih letih velja možganska kap za urgentno stanje v medicini, saj je glavni cilj izboljšati izid bolezni. Bojana Žvan, UKC |
|
Okrevanje nekaj tednov
Bolniku, ki je utrpel manjšo možgansko kap, se lahko po besedah Žvanove nevrološki znaki povsem izboljšajo, bolnik pa lahko živi enako kakovostno kot pred njo. "Proces okrevanja po možganski kapi je vsota spontanega nevrološkega izboljšanja zaradi plastičnosti možganov in dejavnosti zgodnje rehabilitacije," je pojasnila zdravnica.
Najhitrejše nevrološko in funkcionalno okrevanje poteka v prvih treh mesecih, pri 95 odstotkih bolnikov pa je zaključeno znotraj šestih mesecev.
Bolniki z manjšo možgansko kapjo pa lahko okrevajo v nekaj tednih ali prej. "Bolnik med zdravljenjem ne sme nepremično ležati v postelji, temveč ga je treba spodbujati in motivirati, da se čim bolj osredotoči na rehabilitacijo," je povedala.
Predhodnica možganske kapi
Možganska kap ima pogosto predhodnico, ki jo zdravniki imenujejo TIA (tranzitorna ishemična ataka ali predhodni ishemični napad). Pri TII nevrološki znaki, ki se ne razlikujejo od tistih pri pravi možganski kapi, izzvenijo najpozneje v 24 urah.
Znaki možganske kapi |
|
Najopaznejši znaki so nenadne motnje govora, prizadetost polovice obraza in popolna ali delna ohromelost telesa. Nevrološki znaki se lahko kažejo tudi kot motnja vida v smislu slepote enega očesa, izpadov v vidnem polju ali dvojnih slik, vrtoglavica ter motnje požiranja, ravnotežja ali koordinacije. |
Tiha možganska kap
"Ljudje pogosto ne opazijo tihe možganske kapi," ocenjuje Žvanova.
Pozorni morajo biti že na najmanjše nevrološke znake, kot so blago zatikanje pri govoru, težave pri izražanju, priostren ustni kot in mravljinčenje ter/ali nemoč v roki in/ali nogi ene strani telesa. V tem primeru je treba obiskati zdravnika.
