Hrvaška določila pripor za Radića

Miroslav Radić, eden izmed članov zloglasne tako imenovane vukovarske trojke, je osumljen vojnih zločinov na območju Vukovarja leta 1991, med drugim, da je po srbski okupaciji Vukovarja 18. novembra 1991 osebno ustrelil v glavo enega izmed hrvaških vojakov, ki se je predal. Po poročanju DORH-a tožilstvo sumi, da je 45-letni Radić svoje vojake spodbujal k ubijanju in trpinčenju civilistov in ujetih hrvaških vojakov. Radić je osumljen tudi, da je kot poveljnik v gardijski brigadi JLA med napadom na Vukovar naročil obstreljevanje mesta brez vnaprej določenih tarč, kar je povzročilo smrt večjega števila civilistov in rušenje mesta.

Haaška oprostitev
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje SFRJ je prejšnji teden Radića oprostilo za pokol na Ovčari po padcu Vukovarja, medtem ko sta druga dva člana vukovarske trojke, Mile Mrkšić in Veselin Šljivančanin, obsojena na 20 oziroma pet let zapora.

Srbski pravosodni minister Dušan Petrović je v četrtek zavrnil možnost, da bi Srbija zaradi sojenja Radića izročila Hrvaški, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Po Petrovićevih besedah srbski zakoni ne dovoljujejo, da bi državljane zaradi sojenja izročali tretjim državam. Ocenil je, da so hrvaške zahteve del predvolilne kampanje.

Sicer je vukovarsko sodišče že leta 2002 vložilo obtožnico proti Radiću in še deveterici srbskih poveljnikov in politikov, med katerimi so tako Mrkšić in Šljivančanin kot Veljko Kadijević in Blagoja Adžić ter Vojislav Šešelj. Obtožnica še ni pravnomočna, ker ni rešena pritožba Radićevih odvetnikov.

Sanader se je pritožil na ZN
Medtem je hrvaški premier Ivo Sanader prejšnji petek poslal protestno pismo generalnemu sekretarju Združenih narodov Banu Ki Munu, v katerem je med drugim ocenil, da je bila razsodba Mednarodnega sodišča za vojne zločine v Haagu proti vukovarski trojki sramotna in "postavlja pod vprašaj nepristranskost in pravičnost haaškega sodišča". Sanader se je odločil tudi, da bo zastopal Hrvaško na redni razpravi ZN o delovanju haaškega sodišča, s čimer pa se ne strinja hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je po ustavi "soustvarjalec zunanje politike".

Hrvaški sabor je v sredo odločil, da bodo predstavniki strank določili člane komisije, ki bodo izdelali saborsko deklaracijo, s katero bo sabor izrazil svoje nezadovoljstvo zaradi razsodbe haaškega sodišča proti vukovarski trojki. Pred tem je opozicijska Hrvaška stranka prava (HSP) začela zbirati podpise na peticiji za referendum o suspendiranju ustavnega zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem in v prvih treh dneh zbrala več kot 100.000 podpisov državljanov. Hrvaška javnost je ogorčena zaradi višine kazni v prvostopenjski razsodbi proti vukovarski trojki.