Tajvan je dan državnosti obeležil z vojaško parado, prvo po letu 1991, ko je prenehal razkazovati vojaško moč, da bi ublažil napetosti s Kitajsko.
Na njej je med drugim predstavil doma izdelan protiraketni ščit tien kung 3 in vodeno balistično
raketo hsiung feng 3, s katero bi lahko po ocenah poznavalcev dosegel Kitajsko, saj naj bi imela
doseg 600 kilometrov, izstreliti pa jo je mogoče tako s kopnega kot z morja. Parado več sto vojakov
pehote in mornarice so preletavala ameriška letala F-16, francoski miragi in tajvanska bojna letala
IDF.
|
Razkazovanje vojaške moči je očitno uperjeno proti Kitajski. © AFP
|
Poudaril je, da pomeni hitro oboroževanje Kitajske grožnjo svetovnemu miru in mednarodno skupnost pozval, naj od Pekinga zahteva umik tisoč balističnih raket, ki so usmerjene proti Tajvan u. "S hitro in nepopustljivo rastjo kitajskega oboroževanja kitajska grožnja ni več omejena samo na konfrontacije v Tajvanski ožini. Dejansko že resno vpliva na mir v svetu ," je dejal. Peking je tudi obtožil, da ignorira mirovna prizadevanja in da uporablja "vse bojevitejšo retoriko in vojaško zastraševanje" .
Kitajska šteje Tajvan za del svojega ozemlja, čeprav Peking nad njim nima nadzora od leta 1949, ko je tja pred komunisti pobegnila Čankajškova nacionalistična vlada. Peking je v tem času Tajvanu ponudil ureditev ene države z dvema sistemoma kot v Hongkongu, vendar Tajvanci vztrajajo pri svoji državi.
