NLB (ne)modri zmagovalec

Vrhovno državno tožilstvo je tako ugodilo predlogu varčevalca, člana Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), da zoper pravnomočno sodbo vloži zahtevo za varstvo zakonitosti.

Namesto višanja, zniževanje!
Kot je znano, se ZPS že več kot tri leta ukvarja s problematiko modrega varčevanja pri NLB, pri katerem je banka obljubljala vsakoletno rast obrestnih mer in visoke prihranke, obresti pa so se kljub v pogodbi napisanem vsakoletnem zviševanju v resnici zniževale.

Okrožno sodišče je pred tem odločilo, da je banka z zniževanjem obrestne mere kršila pogodbo o modrem varčevanju. Vendar pa je sodišče štelo, da bančna brošura, v kateri je banka zapisala za vsako leto varčevanja povečano obrestno mero, za banko ni zavezujoča, zato je odločilo, da se upošteva povišana obrestna mera le, če jo je banka sprejela s svojim sklepom.

Če pa je banka obrestne mere s svojimi sklepi samo zniževala, se mora uporabiti začetna obrestna mera za celotno obdobje varčevanja. Višje sodišče je to sodbo potrdilo. Čeprav je s pravnomočno sodbo v večinskem delu odločeno v korist varčevalca, saj je bila banka dolžna varčevalcu izplačati razliko v privarčevanih sredstvih, pa je po mnenju ZPS nepravilno odločeno o vprašanju, kakšen pomen imajo gradiva, ki jih banka ponuja potencialnim varčevalcem pred sklenitvijo pogodbe.

Nejasne pogodbe
ZPS je poleg pogodb NLB o modrem varčevanju pregledala tudi nekatere depozitne in rentne pogodbe drugih slovenskih bank in prav tako ugotovila, da so banke ob sklepanju pogodb varčevalcem izročile bančno gradivo, v katerem je bila predstavljena ugodna ponudba, da pa so pogodbe napisane nejasno in pomanjkljivo. Obenem pogodbe vsebujejo določila, ki dovoljujejo bankam, da enostransko s svojimi sklepi spreminjajo pogodbeno obrestno mero ter da o spremembah obrestnih mer svojih komitentov sploh ne obveščajo.